| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazensko pravno varstvo pravic delavcev : magistrsko delo
Blažka Kovačič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese. Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju. Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje.
Ključne besede: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 247; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (844,65 KB)

2.
Obveščanje delavca in vročanje pisanj delavcu s strani delodajalca
Urška Turk, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so sistematično predstavljeni primeri, v katerih zakonodajalec delodajalcu nalaga obveznost obveščanja delavca glede na posamezne faze delovnega razmerja. ZDR-1 v večini primerov določa pisno obliko obvestila, ustna oblika je določena le izjemoma. Zakonodajalec je na nekaterih mestih predpisal obveščanje delavcev na pri delodajalcu običajen način in že sam ponudil možne načine obveščanja. Z namenom poenostavitve postopka obveščanja je ZDR-1 v določenih primerih na novo določil, da je mogoče delavce obveščati tudi po elektronski pošti. Zakon ne ponuja odgovora na vprašanje, kdaj se pisanje poslano na tak način šteje za vročeno, zato je v magistrskem delu podan predlog rešitve. Prav tako ni jasno, ali lahko delodajalec delavce obvešča po elektronski pošti tudi v primerih, ko tega načina ZDR-1 izrecno ne določa, kot npr. glede obračuna plače. Glede na to, da so vanj vključeni varovani osebni podatki, bi lahko sklepali, da se je zakonodajalec namenoma odločil za takšno ureditev. Magistrsko delo obravnava vročanje odpovedi v slovenskem delovnem pravu, prav tako pa tudi precej drugačne pristope nemškega in avstrijskega delovnega prava. Največ težav pri nas povzroča vročanje odpovedi po pošti, ki se je skozi čas precej spreminjalo. Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi s priporočeno pošiljko s povratnico, saj je ureditev z vidika pravice do sodnega varstva štelo za ustavno sporno. Nemška in avstrijska delovnopravna ureditev glede vročanja odpovedi po pošti vsaka na svoj način težita h kompromisu med omogočanjem dejanske seznanitve delavca z odpovedjo in preprečevanjem izogibanja vročitvi, za kar bi si bilo potrebno prizadevati tudi pri oblikovanju nove ureditve vročanja po pošti v ZDR-1. Magistrsko delo opozarja tudi na neprimernost določitve roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 kot materialnega, kar delavcem tudi v primeru opravičljivih razlogov za zamudo roka onemogoča vrnitev v prejšnje stanje. Z zadnjo, prav tako procesno temo, pa se želi opozoriti na pomembnost pravilnega štetja rokov slovenskih sodišč v povezavi z nastopom fikcije vročitve, saj je nanjo vezan začetek teka roka za vložitev tožbe.
Ključne besede: obveznosti delodajalca, obveščanje delavca, elektronska pošta, obračun plače, odpoved pogodbe o zaposlitvi, vročanje pisanj, fikcija vročitve, vrnitev v prejšnje stanje, nemško pravo, avstrijsko pravo.
Objavljeno v DKUM: 18.01.2018; Ogledov: 2490; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU NESREČE PRI DELU
Petra Bračič, 2013, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Nesreča pri delu predstavlja vsako nesrečo, ki se zgodi pri delu ali v zvezi z delom. Vzrokov za nesreče pri delu je veliko, v osnovi pa jih lahko razdelimo na subjektivne in objektivne. Pravni viri, ki urejajo nesrečo pri delu predstavljajo skupek slovenskih in mednarodnih predpisov. Posledice nesreče pri delu so poškodbe, ki so lahko lažje, hujše, včasih žal tudi usodne. Za preprečevanje nesreč je moralno in zakonsko odgovoren delodajalec. Obveznosti delodajalca določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS, št. 43/2011, ZVZD-1), kot temeljni in specialni zakon. Delodajalcu zakon določa številne obveznosti kot so: ocena tveganja z izjavo o varnosti, usposabljanje delavcev, obveščanje delavcev, predhodno varstvo, promocija zdravja pri delu, določitev strokovnega sodelavca, idr. Obveznost delodajalca je hkrati pravica delavca. Položaj delavca v pravnih virih pa ni opredeljen le z njegovimi pravicami, ampak tudi z njegovimi dolžnostmi (kot npr.: upoštevanje navodil delodajalca, uporaba varnostne opreme, zdravniški pregled, idr.) V primeru, ko se delavec pri delu poškoduje, mu pripada primerna odškodnina. Predhodno je potrebno ugotoviti kdo je kriv za nesrečo, je to v celoti delodajalec s tem, ko ni sprejel ukrepov, ki mu jih nalagajo predpisi za področje varnosti in zdravja pri delu ali je k nesreči prispeval tudi delavec sam, s tem ko je pri delu ravnal neskrbno in ni upošteval delodajalčevih navodil. Odgovornost delodajalca je lahko krivdna, kar je v slovenskem obligacijskem pravu pravilo, ali pa objektivna. Zaradi škode, ki bo delavcu nastala ob nastopu nesreče pri delu, bo delavcu pripadala odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki predstavlja le zadoščenje oz. satisfakcijo in nima pomena restitucije oz. vrnitve v prejšnje stanje, lahko pa bo delavec zahteval tudi odškodnino za premoženjsko škodo.
Ključne besede: Ključne besede: nesreča pri delu, poškodba pri delu, pravice in dolžnosti delavca, obveznosti delodajalca, odgovornost delodajalca.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2013; Ogledov: 2951; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (878,76 KB)

4.
OBVEZNOSTI DELAVCEV
Mateja Diemat, 2011, diplomsko delo

Opis: Obveznosti delavcev določa Zakon o delovnih razmerjih, urejajo pa jih tudi drugi predpisi, kolektivne pogodbe, splošni akti delodajalca in pogodba o zaposlitvi. ZDR nalaga nekatere obveznosti že kadidatu, to je delavcu, ki se pogaja za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Kandidat je dolžan delodajalcu predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o dejstvih in okoliščinah, ki so mu znane in so pomembne za delovno razmerje. Delavec mora osebno in vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in kraju, ki sta določena s pogodbo o zaposlitvi, upoštevajoč organizacijo dela in poslovanje pri delodajalcu. Kadar to zahtevajo nujne okoliščine, je delavec dolžan opravljati drugo delo, dodatno in nadurno delo. Delavec je dolžan upoštevati zahteve in navodila delodajalca in se permanentno izobraževati, usposabljati in izpopolnjevati. V času trajanja delovnega razmerja je delavec dolžan delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti. Delavec ima dolžnost, da spoštuje in izvaja predpise o varnosti in zdravju pri delu in da delo opravlja pazljivo. Delavec ne sme škodovati poslovnim interesom delodajalca, zato se je dolžan vdržati ravnanj, ki delodajalcu materialno in moralno škodujejo in ravnaj, ki za delodajalca pomenijo ali bi lahko pomenile konkurenco. Delavec ščiti poslovne interese delodajalca tudi tako, da varuje njegove poslovne skrivnosti. ZDR omogoča, da delavec in delodajalec skleneta dogovor, na podlagi katerega se je delavec dolžan vzdržati opravljanja konkurečne dejavnosti tudi po prenehanju delovnega razmerja. Hrvaški zakonodajalec je obveznosti delavcev določil v Zakonu o radu. Med pravnima ureditvama ni bistvenih vsebinskih razlik.
Ključne besede: Delovno pravo, Zakon o delovnih razmerjih, obveznosti delavcev, Zakon o radu, opravljanje dela, navodila delodajalca, obveščanje delodajalca, poslovna skrivnost, prepoved konurence, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 14.09.2011; Ogledov: 6397; Prenosov: 463
.pdf Celotno besedilo (468,29 KB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici