| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 223
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Ključne besede: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 2726; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (938,61 KB)

62.
FINANCIRANJE PODJETIJ S POMOČJO OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV
Tjaša Čebulj, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Obravnavanje financiranja v podjetju se nanaša na opravila priskrbe, uporabo sredstev, gospodarjenje z njimi ter vračanje sredstev njihovim virom. Pri določanju finančnih ciljev podjetja in pri sprejemanju finančnih odločitev je potrebno nujno spremljati načela financiranja. Za vsako podjetje je pomembno, da posluje čim bolj uspešno. Za to pa so potrebna finančna sredstva, ki jih posamezno podjetje pridobi v različnih oblikah. Podjetje se lahko financira z notranjimi in zunanjimi viri. Z vidika lastništva pa razlikujemo financiranje z lastniškim in dolžniškim kapitalom. Podjetje »X« se financira z zunanjimi in notranjimi viri. Največji vir financiranja podjetja »X« predstavlja dolžniško financiranje. V okviru financiranja podjetja »X« s pomočjo obveznosti do dobaviteljev prevladujejo obveznosti do tujih dobaviteljev nad domačimi. Pri analizi kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev, ki leta 2008 znašajo 29.600 EUR, opazimo, da večino zneska predstavlja obveznost, krajša od 3 mesecev. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev se v podjetju »X« iz leta v leto manjšajo. V letu 2008 so se glede na predhodno leto obveznosti znižale za 11,2 %.
Ključne besede: financiranje, viri financiranja, obveznosti do dobaviteljev, stroški financiranja.
Objavljeno: 03.12.2010; Ogledov: 1680; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

63.
POLOŽAJ JAVNEGA USLUŽBENCA
Igor Stražišnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je v javnem sektorju delovno pravna zakonodaja urejena s posebnimi predpisi in se tako ločuje od delovno pravne zakonodaje v zasebne sektorju. Ta ločitev pa vendarle ni popolna, saj je krovni zakon v javnem sektorju (ZJU) v odnosu do krovnega zakona v zasebnem sektorju (ZDR) specialen zakon in za odnos med njima velja pravilo lex specialis derogat legi generali. ZJU javni sektor deli na neposredne proračunske uporabnike, za katere velja celoten zakon, in na posredne proračunske uporabnik,e za katere veljajo samo določbe do 22. člena. Glede na to, da se delovno pravna zakonodaja v obeh sektorjih razlikuje, je posledica tega različen položaj javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju. Na drugačen položaj javnega uslužbenca vplivajo predvsem določbe ZJU o obsegu pravic javnih uslužbencev, o zaposlovanju javnih uslužbencev, organizacijske določbe v javnem sektorju in ureditev plačnega sistema v javnem sektorju. ZJU določa poseben postopek zaposlovanja javnih uslužbencev, ki poteka preko instituta javnega razpisa. Pomemben institut, ki vpliva na položaj javnega uslužbenca pa je tudi mobilnost javnih uslužbencev znotraj organov ali med organi v javnem sektorju. Za ta namen ZJU podrobno določa institut premestitve javnega uslužbenca. Glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi so določbe ZJU v veliki meri podobne ali enake ZDR oziroma se ZDR za nekatera področja subsidiarno uporablja, kljub temu pa ZJU vsebuje drugačna pravila glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in zaradi nesposobnosti javnega uslužbenca. ZJU v drugačen položaj javnega uslužbenca postavlja z uvajanjem nekaterih omejitev glede opravljanja drugih dejavnosti. ZJU tudi glede organizacije javnega sektorja postavlja posebna zelo podrobna pravila. To so zlasti pravila o sistemizaciji delovnih mest ter kadrovskih načrtih, ki neposredno vplivajo na položaj javnega uslužbenca. Za urejanje plačnega sistema v javnem sektorju je bil sprejet poseben zakon, ki celovito in pregledno ureja plačni sistem, razen povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so urejeni v ZPSDP, delno pa se za ostale prejemke uporablja tudi ZDR. ZSPJS določa plačne razrede, kar predstavlja plačni razpon v javnem sektorju. Vrednost plačnih razredov pa določa KPJS. Namen posebnega urejanja plačnega sistema je, da so se s tem poenotila plačna razmerja v javnem sektorju, hkrati pa so ustrezna razmerja vzpostavljena tudi z zasebnim sektorjem. Posebna zakonodaja na delovno pravnem področju v javnem sektorju poleg interesa javnega uslužbenca varuje tudi javni interes, zaradi tega je položaj javnega uslužbenca primerno drugačen od položaja delavca v zasebnem mnenju.
Ključne besede: Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delovnih razmerjih, javni uslužbenec, javni sektor, zaposlovanje, organizacijske določbe, pravice, obveznosti, plačni sistem, položaj javnega uslužbenca.
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 4722; Prenosov: 787
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

64.
POGODBENA IN IZVENPOGODBENA RAZMERJA MSP-JEV PRI MEDNARODNIH POSLIH
Jure Vindiš, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Problem, katerega si bomo postavili v ospredje, je, kako so urejena pogodbena razmerja pri mednarodnih poslih malih in srednje velikih podjetij. Skušali bomo ugotoviti, v kolikšni meri so pogodbe pri poslovanju doma in mednarodni menjavi determinirane, in kateri so mehanizmi, s katerimi se podjetja zavarujejo, da se pogodbeni partner drži pogodbe. Osnovo za raziskovalna izhodišča bomo jemali iz študije iz leta 1963 z naslovom Preliminarna študija izvenpogodbenih razmerij v poslu (ang. Non-contractualrelations in business: A preliminarystudy), ki je bila objavljena v imenu prof. StewardaMacaulaya v reviji American social review in je odprla vrsto debat, postavljenih na to temo, iz pravnega, ekonomskega in sociološkega vidika. Izvedli smo intervjuje s strokovnjaki v podjetjih. Povprašali smo odgovorne osebe vslovenskih in nemških podjetjih o tem, kako so urejena pogodbena razmerja z njihovimi poslovnimi partnerji, oziroma v kolikšni meri so urejena poslovna razmerja s pogodbami. S predloženim vprašalnikom bomo povprašali eksperte v izbranih podjetjih. Vprašalnik bo sestavljen iz treh delov. Prvi del se nanaša na globalno sliko proučevanega subjekta (osnovne informacije o podjetju, delovno mesto intervjuvane osebe, uvod v tematiko), nato na stopnjo planiranja vsebinskih vidikov menjalnih dogovorov v pogodbi s povezavo s praktični primeri, izvrševanje obveznosti ali zakaj se pogodbeni strani držita pogodbe ter iz zaključka, kjer bomo povprašali o morebitnih prognozah pri pogodbenih razmerjih. Med samim intervjujem bomo iskali razlike pri poslovanju z domačimi poslovnimi partnerji in tujino. Izjave posameznih intervjuvanih ekspertov so predstavljene v poglavju 5. V poglavju 6 bomo prikazali model, katerega smo skonstruirali na podlagi proučene literature in rezultatov raziskave. Model v bistvu prikazuje urejanje pogodbenih in izvenpogodbenih poslovnih razmerij, kakor tudi mehanizmov sankcioniranja in dejavnikov od katerih je odvisno.
Ključne besede: pogodba, pogodbeno razmerje, izvenpogodbeno, mednarodno poslovanje, poslovni običaji, tožba, ugled, izvrševanje obveznosti, Macaulay
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 2809; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

65.
DAVČNI VIDIK OSNOVNIH SREDSTEV V SKLADU Z OBDAVČITVIJO DOHODKOV PRAVNIH OSEB
Sonja Bračko, 2010, diplomsko delo

Opis: Z vidika davka od dohodkov pravnih oseb je naloga namenjena davčnim zavezancem, ki delujejo na podlagi Zakona o gospodarskih družbah in za katere je davek od dohodkov pravnih oseb davek, ki obdavčuje njihove ustvarjene dohodke in zmanjšuje njihov dobiček. Torej je davek od dohodkov pravnih oseb strošek, ki ga je potrebno ustrezno zmanjšati, saj je težnja gospodarskih družb doseganje čim večjega dobička. Po drugi strani je davek od dohodkov pravnih oseb eden izmed fiskalnih prejemkov države, ki polni državni proračun, zato država teži k čim večjemu davčnemu izplenu. Gospodarske družbe, ki so davčni zavezanci na eni strani in država na drugi strani, se torej nahajajo na dveh različnih polih z različnimi težnjami. V nalogi smo davčnim zavezancem, z vidika davka od dohodkov pravnih oseb, predstavili nevarnosti, ki jim pretijo pri doseganju njihovega cilja in so povezane z opredmetenimi osnovnimi sredstvi. Čeprav gre le za eno izmed postavk bilance stanja, smo teh nevarnosti predstavili sorazmerno veliko. Če v takšni dimenziji, kot smo jo zajeli v nalogi, razmislimo še o nevarnostih, ki izhajajo iz drugih postavk bilance stanja, postane še bolj jasno, da je ugotavljanje dobička in davka od dohodkov pravnih oseb zelo zahtevno. Navedena ugotovitev v povzetku kaže na to, da je pot do uspeha davčnih zavezancev med drugim pogojena tudi z ustrezno organizacijsko strukturo poslovnih funkcij v podjetju, učinkovito interno komunikacijo in notranjim nadzorom, strokovnim kadrom ter davčnim načrtovanjem, kjer z uporabo zakonitih metod in sredstev znižamo davčno obveznost, pri čemer moramo nujno zagotoviti, da je izogibanje davčni obveznosti zakonito.
Ključne besede: Opredmetena osnovna sredstva, davek od dohodkov pravnih oseb, davčno priznani prihodki, davčno priznani odhodki, davčna osnova, povečanje davčne osnove, zmanjšanje davčne osnove oziroma davčne olajšave, terjatve in obveznosti za odloženi davek, davčno tveganje.
Objavljeno: 07.03.2011; Ogledov: 1521; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

66.
Kupčeva pravica do razdora pogodbe po Konvenciji Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - analiza sodne prakse
Barbara Carević, 2010, diplomsko delo

Opis: Razdor je po svoji vsebini najostrejša sankcija, ki je kupcu na voljo, zaradi prodajalčeve kršitve. Osnovna posledica razdora je prenehanje vseh obveznosti, ki so bile predmet pogodbe. Poskuša se vzpostaviti stanje, kot da med strankama ni prišlo do poslovnega odnosa. Nobene druge sankcije, kot so na primer izpolnitveni zahtevek, zahtevek za znižanje cene, odškodnina, nimajo tako prodornih učinkov. Po CISG je razdor pogodbe enostranska pravica kupca, da razdre pogodbo, zgolj z izjavo o razdoru. CISG ne pozna avtomatičnega razdora pogodbe. Razdrtje je možno le, če gre za bistveno kršitev, in sicer le na podlagi izrecne izjave o razdrtju in njeni notifikaciji. Izjava o razdoru učinkuje le, če je o njej obveščena druga stranka. CISG je glede izjave o razdoru strožja kot glede drugih notifikacijskih sporočil, za katerih učinkovanje ni nujno, da jih naslovnik prejme, če je bilo vse storjeno v skladu s konvencijo. Prav tako ni moč razvezati pogodbe s konkludentnimi dejanji. Učinkuje samo izjava, v kateri upravičenec obvesti kršilca o razdoru pogodbe. Pravica kupca je urejena v 49. členu CISG. Kupec lahko razdre pogodbo, če pomeni kršitev katerekoli obveznosti, ki jo je imel prodajalec na podlagi pogodbe ali te konvencije, bistveno kršitev. Nebistvena kršitev razveze ne omogoča, razen če blago ni bilo dobavljeno. V tem primeru gre že po sami CISG za prekvalifikacijo v bistveno kršitev, če kupec pred tem neuspešno uveljavlja izpolnitveni zahtevek. Pravica nastane po tem, ko preteče dodatni rok za izpolnitev obveznosti, in prodajalec tudi v tem roku dobave ne opravi. Le, če prodajalec pred potekom roka izjavi, da ne bo izpolnil obveznosti, nastane pravica že v tem trenutku. Razdor je enostransko dejanje, o katerem odloča izključno kupec, ki z izjavo svoje pravice ne sme nepotrebno zavlačevati. Da ne izgubi pravice, jo mora uveljaviti v primernem času. Razdor pogodbe je sredstvo, ki služi kot zadnje sredstvo (ultima ratio) in se uporablja, ko se od kupca ne more več pričakovati, da bo nadaljeval pogodbo. Pod pogojem, da so izpolnjene vse predpostavke za prekinitev pogodbe, je kupec upravičen le-to kadarkoli razdreti.
Ključne besede: CISG, kršitve pogodbenih obveznosti, razdor pogodbe, bistvena kršitev
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2392; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

67.
PRENOS SEDEŽA HOLDING PODJETJA V DAVČNO OAZO-NA PRIMERU KD GROUP
Maja Sušec, 2010, diplomsko delo

Opis: Offshore centri oziroma davčne oaze so države s privilegiranim davčnim statusom in predstavljajo davčno konkurenco tradicionalnim državam, ki ne morejo obstajati brez pobiranja davkov. Prav zaradi njih so le-te pod nenehnim pritiskom zniževanja davkov, predvsem na kapital, saj ta najlažje pobegne v davčno prijaznejšo državo. Iz tega razloga pa države s tradicionalnim davčnim sistemom uvajajo predpise, s katerimi želijo preprečiti beg kapitala v proste cone in z dodatno obdavčitvijo izničijo ugodnosti te selitve. Teh predpisov je namreč vse več in so vse strožji. Res pa je, da vse države nikoli ne bodo enako zanimive in vabljive za tuje investitorje. Optimiranje davčnih obveznosti je vsekakor dinamičen, aktiven in večplasten proces, pri čemer je potrebno upoštevati tako makroekonomske kot mikroekonomske pogoje optimiranja davčnih obveznosti. Izbira ustrezne davčne strategije in politike je zahtevno delo, h kateremu bi moral pristopiti management vsakega podjetja. V diplomskem delu raziskujem konkretne prenose premoženja v različne offshore centre, predvsem sem se osredotočila na prenose lastništva družbe KD d.d. Kakor mnogi managerji v Sloveniji, so tudi vodilni iz družbe KD domnevno prenašali svoje lastniške deleže v davčne oaze in se na tak način izognili visoki obdavčitvi v Sloveniji. Podrobno sem raziskala kdo so največji lastniki družbe in kako naj bi si prenašali deleže iz Slovenije v različne davčne oaze in nazaj v matično državo. Pomembne ugotovitve so bile tudi posledice prenosa premoženja iz matične države v davčno oazo, prav tako pa sem predstavila različne bonitete, ki jih pridobi družba oziroma fizična oseba, če prenese svoj sedež podjetja ali svoje premoženje v davčno ugodnejše okolje.
Ključne besede: davčne oaze, davčna konkurenca, tradicionalni davčni sistem, »beg kapitala«, optimiranje davčnih obveznosti, davčna strategija, prenos lastništva, prenos premoženja, prenos sedeža.
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 2117; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (730,14 KB)

68.
FIDUCIARNA CESIJA
Barbara Car, 2011, diplomsko delo

Opis: Že v starem Rimu so ljudje sklepali najrazličnejše pravne posle, ki so sprva v veliki meri temeljili na zaupanju, kasneje pa so se zaradi vse večje potrebe po varnosti v pravnem prometu začeli razvijati instituti za zavarovanje in utrditev obveznosti. Tako se je iz odsvojitve na poštenje, takratne fiduciarne odsvojitve, razvila zastavna pravica, kjer je bil sprva predmet zavarovanja omejen le na premičnine in nepremičnine, kasneje pa tudi na terjatve. Sčasoma se je zaradi določenih pomanjkljivosti pri zastavitvi terjatev zahtevala ureditev nove oblike zavarovanja, katere predmet je terjatev. Ta institut zavarovanja je fiduciarna cesija, ki ga bom podrobneje predstavila v svojem diplomskem delu, ter ga primerjala s sorodnimi neakcesornimi instituti. Skušala bom še prikazati potrebam poslovanja gospodarskih subjektov bolj prilagojeno obliko fiduciarne cesije, kjer je možno v zavarovanje odstopiti terjatev, ki še sploh ni nastala. Prikazati želim, da je fiduciarna cesija moderen in sodobnim potrebam prava prilagojen stvarnopravni institut zavarovanja obveznosti.
Ključne besede: cesija, zavarovanje obveznosti, neakcesornost, fiduciant, fiduciar, terjatev, zastava
Objavljeno: 15.04.2011; Ogledov: 6314; Prenosov: 1212
.pdf Celotno besedilo (509,92 KB)

69.
POLOŽAJ ŽENSK V PROCESU ZAPOSLOVANJA
Eva Mlakar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali položaj žensk v procesu zaposlovanja. Želeli smo ugotoviti, kakšne so značilnosti zaposlovanja in dela žensk ter opredeliti vlogo ženske. V prvem delu smo uporabljali deskriptivne metode raziskovanja. Povzemali smo teoretična spoznanja in teorije o zaposlovanju na splošno, o selekcijskih postopkih ter o izbiri kadrov. Ugotavljali smo, kakšne so zaposlitvene značilnosti žensk v Sloveniji in drugod po Evropi ter preučevali zakonske okvire za zaščito žensk in za zagotavljanje enakih možnosti. Spoznavali smo načine za zagotavljanje enakih možnosti v praksi in se posvetili obravnavi družini prijazne politike v podjetjih. V drugem delu diplomske naloge smo predstavili rezultate izvedene raziskave o položaju žensk na trgu delovne sile v Sloveniji. Raziskavo smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli med 113 udeleženci. Podatke smo analizirali s statističnimi metodami s pomočjo programa SPSS. Testi hipotez so pokazali, da ne moremo trditi, da so ženske težje zaposljive kot moški, prav tako pa ni možno posplošiti, da so med ženskami brez otrok in z otroki težje zaposljive slednje. Potrdili smo hipotezi, da se ženske pogosteje kot moški srečujejo z diskriminatornimi vprašanji na zaposlitvenih razgovorih ter da so ženske nad 26. letom težje zaposljive kot ženske do 26. leta starosti. Prav tako lahko trdimo, da ženske v primerjavi z moškimi močneje občutijo spol kot oteževalni dejavnik iskanja zaposlitve. Položaj žensk v Sloveniji je v primerjavi z drugimi evropskimi državami dober, saj je stopnja delovne aktivnosti žensk nad povprečjem Evropske unije, prav tako pa tudi rezultati naše raziskave kažejo, da je položaj žensk in moških ob iskanju zaposlitve podoben. Z večjo mero ozaveščenosti, močnejšimi spodbudami s strani države ter večjim številom družini prijaznih ukrepov v podjetjih bi se obstoječe stanje lahko še izboljšalo.
Ključne besede: zaposlovanje, položaj žensk, usklajevanje dela in družinskih obveznosti, enake možnosti, družini prijazne politike
Objavljeno: 12.08.2011; Ogledov: 1893; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (737,61 KB)

70.
DAVČNE OLAJŠAVE ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Uroš Resnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V svojem delu sem raziskal in podrobneje predstavil s kakšnimi davčnimi olajšavami se srečujejo pravne in fizične osebe v Sloveniji. Davčne olajšave so izrednega pomena. Za fizične in pravne osebe pomenijo znižanje davčnih obveznosti, kar je njihova temeljna pravica, za državo pa le te predstavljajo ustroj za doseganje političnih, gospodarskih, ekonomskih, kot seveda tudi socialnih ciljev. V svojem diplomskem delu sem dal poseben poudarek na davčno zakonodajo in davčne olajšave pravnih oseb. Olajšave zmanjšujejo davek na dobiček podjetja in s tem ugodno vplivajo na finančno uspešnost podjetja. S tem podjetje doseže boljšo plačilno sposobnost, kot tudi poslovno uspešnost. Davčna politika se v podjetjih vedno bolj uvaja, saj je le ta izrednega pomena. V četrtem poglavju sem naredil primerjavo davčnih olajšav za pravne osebe med Slovenijo in Portugalsko. V petem poglavju sem za konec priložil tudi praktični primer za fizične in pravne osebe, vzorca pravilno izpolnjenega obrazca za dohodnino in vanj vključene nekatere davčne olajšave.
Ključne besede: Davčna olajšava, davčne obveznosti, davčni zavezanec, dohodnina, dohodek, davčno obdobje, delodajalec, fizične osebe, obračun davka, obračun plače, pravne osebe, vzdrževan družinski član, vzdrževan otrok, zakon, zaposlenec.
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 2835; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (6,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici