| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 223
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
PRAVNI VIDIKI PREVOZA IZREDNIH POŠILJK PO ŽELEZNICI
Mateja Bukovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Železniški prevoz je mlajša prometna panoga, ki se je začela razvijati po iznajdbi parnega stroja v 19. stoletju in je hkrati pomembna transportna panoga v prometnem sistemu vsake posamezne države in je z vidika kakovosti transporta dokaj dobro organizirana. Železniški prevoz lahko glede na njegovo varnost štejemo med razmeroma varen prevoz. Kar pa se tiče prevoza tovora se pri prevozu večjih količin in na daljših razdaljah, železniški prevoz šteje za zelo ekonomičen in hiter prevoz blaga, kar je velika prednost pred drugimi prometnimi panogami. Pozitivni dejavnik železniškega prometa je velika zanesljivost, ki jo zagotavlja dobro poslovanje podjetja in razmeroma gosto omrežje Slovenskih železnic. V prometu je najvažnejše upoštevanje norm in prometnih predpisov ter pravilnikov, ki so temeljnega pomena za dobro in racionalno delovanje Slovenskih železnic. Predstavljeni in precizirani so najvažnejši pojmi v železniškem prometu, železniškem pravu, mednarodni in slovenski pravni viri prevoza izrednih pošiljk, opisane in analizirane pa so temeljne značilnosti pogodbe prevoza izrednih pošiljk po železnici ter odgovornosti, pravice in obveznosti pogodbenih strank iz pogodbe o prevozu izrednih pošiljk. Na osnovi pridobljenih rezultatov so predstavljena najpomembnejša spoznanja, ki so plod te diplomske naloge.
Ključne besede: železniški promet, železniško pravo, pravni viri, izredne pošiljke, pravni odnosi, obveznosti, odgovornosti, pravice
Objavljeno: 07.12.2009; Ogledov: 2251; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

52.
RAČUNOVODSKA PODPORA PRI GOSPODARJENJU S KRATKOROČNIMI SREDSTVI IN OBVEZNOSTMI
Janja Motaln, 2009, diplomsko delo

Opis: Računovodska podpora nam je lahko v veliko pomoč pri gospodarjenju s kratkoročnimi sredstvi in obveznostmi. Funkcija računovodstva je dajati informacije ravnem odločanja. Z verodostojnimi, pravočasnimi informacijami računovodstva in informacijami z izrazno močjo pa lahko veliko pomagamo tudi finančni dejavnosti podjetja. Za pravilno gospodarjenje s kratkoročnimi sredstvi in obveznostmi je pomembna učinkovita računovodska podpora. Z uspešno pomočjo lahko pravilneje upravljamo s kratkoročnimi sredstvi in obveznostmi. Pri gospodarjenju s kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi je ključnega pomena, da je naše gospodarjenje učinkovito, varčno in uspešno. Učinkovitost pomeni, da delamo stvari na pravi način. Pri trgovinskem podjetju to pomeni, da prodajamo blago na pravi način. Varčno (gospodarno) pomeni delati na najcenejši način, torej ustvarjati poslovne učinke s čim manjšimi stroški. Poslovne koristi delovanja morajo biti večje od stroškov delovanja, šele nato lahko govorimo, da je gospodarjenje varčno. Uspešnost pomeni, da delamo prave stvari. V trgovskem podjetju to pomeni, da prodajamo tisto blago, po katerem je povpraševanje na tržišču, kupci pa so zanjo pripravljeni priznati prodajno ceno, s katero bomo dosegli želeno oziroma načrtovano uspešnost. Da lahko govorimo o uspešnosti poslovanja, morajo biti uresničene poslovne naloge in uresničeni izidi poslovanja večji od načrtovanih poslovnih nalog in načrtovanih izidov poslovanja. Računovodstvo mora zagotavljati razpoložljivost informacij, ko le-te potrebujemo. Le pravilne in pravočasne informacije lahko služijo svojemu namenu, in sicer usmerjevalnemu in usklajevalnemu odločanju pri gospodarjenju s kratkoročnimi sredstvi in obveznostmi. Računovodske informacije morajo izpričevati učinkovitost, uspešnost in varčnost gospodarjenja s kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi.
Ključne besede: gibljiva sredstva, kratkoročne obveznosti, gospodarjenje, računovodska podpora, računovodske informacije, računovodski kazalniki
Objavljeno: 23.02.2010; Ogledov: 1056; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (733,33 KB)

53.
54.
PRAVNE POSLEDICE DELODAJALČEVIH KRŠITEV OBVEZNOSTI
Ivica Sović, 2009, diplomsko delo

Opis: Delovno razmerje je pogodbeno razmerje, delavec in delodajalec lahko v tem razmerju uveljavljata samo tiste pravice in obveznosti, ki so določene z zakoni, kolektivnimi pogodbami, splošnimi akti in pogodbo o zaposlitvi. Nadzor nad izvajanjem predpisov s področja delovnega prava opravlja Inšpektorat RS za delo. Sodno varstvo se v skladu z zakonom zagotavlja na delovnem in socialnem sodišču. Tudi zaradi posledic kršitev zakona, ki so za posameznika in družbo nesprejemljive je področje delovnih razmerij v stalnem dograjevanju in spreminjanju.
Ključne besede: Delavec, delodajalec, pogodba o zaposlitvi, prekrški, kaznivo dejanje, obveznosti, pravice, delovno in socialno sodišče, delovni spori
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 1744; Prenosov: 434
.pdf Celotno besedilo (610,33 KB)

55.
PRAVNI VIDIKI ŠPEKULACIJE Z IZVEDENIMI FINANČNIMI INSTRUMENTI
Tine Stegovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomskega dela se pojavlja vprašanje kakšnim ciljem sploh služi trg izvedenih finančnih instrumentov. Odgovor na to vprašanje je, da trg izvedenih finančnih instrumentov služi več produktivnim ciljem: prilagajanju tveganja, boljši razporeditvi sredstev na finančnem trgu ter tudi omogočanju večjih zaslužkov. V prvem delu, ki je splošnejši in služi kot predstavitev pojmov, uporabljenih v naslednjih poglavjih, so opisane ekonomske značilnosti izvedenih finančnih instrumentov. Kot najpomembnejša je izpostavljena vezanost na osnovni instrument. V nadaljevanju je opisan razvoj mednarodnega trga z izvedenimi finančnimi instrumenti, od najbolj primitivnih začetkov do modernih trgov s standardiziranimi instrumenti, za katere je značilna poravnava v denarju. V osrednjem delu diplomskega dela sta s pravnega vidika opisana dva najpomembnejša izvedena finančna instrumenta, in sicer terminska pogodba (pogodba o prodaji vnaprej določene količine blaga po vnaprej določeni ceni na določen dan v prihodnosti) in opcija (pogodba, ki daje kupcu pravico, ne pa obveznosti, nakupa vnaprej določene količine blaga po vnaprej določeni ceni na določen dan v prihodnosti). Izvedena je tudi primerjava terminske pogodbe z opcijo, ter obeh s podobnimi finančnimi instrumenti in z osnovnimi instrumenti, predvsem primerjava delniških opcij z delnicami. Opcija se med opisanimi izvedenimi finančnimi instrumenti pokaže kot najfleksibilnejša ter tako zelo primerna za špekulacije na trgu izvedenih finančnih instrumentov. V drugi polovici osrednjega dela so opisane možnosti pri uporabi izvedenih finančnih instrumentov; za doseganje višjih dobičkov z vključevanjem višjega tveganja, za zavarovanje (hedging) ter za iskanje možnosti za zaslužek z iskanjem razlik med cenami na različnih trgih (arbitraža). Zadnji del diplomskega dela je osredotočen na stanje trga izvedenih finančnih instrumentov v Sloveniji. Predstavljeni so začetki takšnega trgovanja, ki v Sloveniji segajo že v zgodnja devetdeseta leta 20. stoletja, ko to področje še ni bilo tako podrobno urejeno kot danes, vendar je takšno trgovanje zaradi majhnosti trga kmalu zamrlo. Na kratko je opisano današnje stanje trga finančnih instrumentov in prikazana je normativna ureditev tega področja.
Ključne besede: trg izvedenih finančnih instrumentov, izvedeni finančni instrument, osnovni instrument, terminska pogodba, opcija, tveganje, poravnava obveznosti
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 1669; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (439,52 KB)

56.
POSEBNOSTI UREJANJA DELOVNEGA RAZMERJA V VISOKEM ŠOLSTVU
Ksenija Bažon, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje ureditev delovnega razmerja na podlagi obstoječe delovnopravne zakonodaje. Ob tem so ločeno poudarjene posebnosti urejanja delovnega razmerja v visokem šolstvu. V drugem poglavju je predstavljena splošna ureditev delovnega razmerja, ki velja za vse delavce v visokem šolstvu, tudi za strokovno-administrativne in upravno-tehnične delavce, po obstoječi zakonodaji, v naslednjem pa posebnosti v visokem šolstvu, ki se nanašajo le na visokošolske učitelje in sodelavce ter znanstvene delavce in raziskovalce. Slednje posebnosti se kažejo predvsem v izvolitvenih nazivih, ki so pogoj za zasedbo delovnega mesta, zaposlovanje s krajšim delovnim časom, ki je lahko v okviru polnega delovnega časa ali nad polnim delovnim časom ter delovni čas. V četrtem poglavju so predstavljene okvirne značilnosti visokega šolstva v državah Evropske unije, in sicer v Belgiji, na Irskem in na Poljskem
Ključne besede: Delovno razmerje, pogodba, delovni čas, pravice in obveznosti zaposlenih, Zakon o delovnih razmerjih.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 1555; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (653,13 KB)

57.
USTANOVITEV IN FINANCIRANJE NEPROFITNEGA DRUŠTVA
Martina Damiš, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je v okviru predmeta Podjetniško pravo. Temelj diplomskega dela bo ustanovitev neprofitnega društva. Na osnovi ustanovitve neprofitnega društva, obdelane teorije in poznavanja zakonov o neprofitnih organizacijah, bomo pričeli z raziskovanjem. Predpostavljamo težak položaj neprofitnih društev glede delovanja, financiranja in prevzemanja odgovornosti ter za to odgovornih članov tekom delovanja. Cilj naloge je ugotoviti, kako vzpostaviti planiranje, vodenje in izvajanje aktivnosti v društvu, da bo le-to čim bolj efektivno ter dobrodošlo za okolje, v katerem deluje in bo imelo prihodnost. Ugotoviti nameravamo, kakšen je tisti pristop, ki bi neprofitno organizacijo pripeljal do stopnje, da lahko deluje sicer svobodno, s svojimi finančnimi sredstvi ter brez osebnostne obremenitve članov, ki jo nosijo zaradi odgovornosti, ki so jo ob določenih trenutkih med delovanjem društva primorani sprejeti. Ugotavljali bomo, kakšen je nasploh pravni položaj društva ter njegovih predstavnikov glede odgovornosti. Raziskovanje bomo podkrepili z dejanskim projektom mladih v občini Lenart. Ustanovili bomo društvo mladih po srcu, ki bo v prid in korist celotnemu okolju. Zaradi samega namena ustanovitve neprofitnih organizacij se bomo ustavili ob vprašanju pomembnosti tovrstnih organizacij v določenem okolju ter primerjali neprofitne organizacije z gospodarskimi družbami in javnimi zavodi. Prav zaradi pomembnosti razlik in sorodnosti na določenih točkah predvidevamo, da bo primerjava podala zanimive rezultate. Ob koncu bomo v raziskovalnem delu preverili podporo ustanovljenemu društvu iz strani pravnih subjektov v okolju, v katerem deluje ter s tem podkrepili opisano teorijo. Diplomsko delo bo potekalo na osnovi ustanovitve Društva »Mladi do kraja«, Lenart, ki nam bo osnova in vzporednica s preostalimi neprofitnimi društvi nasploh.
Ključne besede: Planiranje, ustanovitev društva, neprofitno društvo, financiranje neprofitnega društva, donatorstvo, javne in zasebne pravne osebnosti, sposobnost pravne osebe za obveznosti, javni zavod, gospodarska družba.
Objavljeno: 10.05.2010; Ogledov: 4443; Prenosov: 682
.pdf Celotno besedilo (725,59 KB)

58.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI JAVNEMU USLUŽBENCU
Tadeja Lutarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je s primerjavo ureditve posameznih institutov po ZJU in ZDR, torej s primerjavo javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju ter na podlagi sodne prakse, raziskati ali obstajajo razlike pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v javnem in zasebnem sektorju, in če obstajajo ali so potrebne. Nadalje me zanima ali povzroča razlog nesposobnosti v praksi probleme, torej kako je z razmejitvijo razloga nesposobnosti od krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je lahko zdravstveno stanje (bolezen) javnega uslužbenca ali delavca razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Na osnovi prebrane literature, sodne prakse in drugih virov, sem z metodo opisovanja (deskripcijsko metodo) pojasnila osnovne pojme, s pomočjo komparacijske in kompilacijske metode sem primerjala vire in obravnavala opisan problem. Ugotovila sem, da še vedno obstajajo razlike, določene so potrebne zaradi posebnega položaja javnih uslužbencev in narave nalog, ki jih opravljajo, vendar pa se določene razlike zdijo nepotrebne. Razlike obstajajo glede sodnega varstva, definicije nesposobnosti, odpravnine, v iskanjih možnosti ohranitve zaposlitve. Poleg tega se v praksi pojavljajo težave pri razlikovanju odpovednega razloga nesposobnosti od krivdnega razloga odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V vsakem primeru posebej je potrebno presojati, ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa je rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Bolezen ne more biti utemeljen odpovedni razlog, hkrati predstavlja diskriminatorno ravnanje. ZDR med odpovednimi razlogi ne pozna takšnega odpovednega razloga. Smiselno enako velja za javne uslužbence. Torej še vedno obstajajo nepotrebne razlike, ki javne uslužbence postavljajo v neenak položaj. ZJU bi naj urejal le take posebnosti, ki izvirajo iz narave dela javnih uslužbencev, ne pa ko gre za pravice enake vsebine, kot pri pravici do odpravnine, sodnem varstvu…
Ključne besede: delovno pravo, uslužbensko pravo, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pravice javnih uslužbencev po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, Komisija za pritožbe iz delovnih razmerij pri Vladi RS, pravice in obveznosti javnih uslužbencev Nemčiji
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 5015; Prenosov: 805
.pdf Celotno besedilo (591,40 KB)

59.
STRES V UPRAVI RS ZA JAVNA PLAČILA
Tanja Kukec-Karanovič, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: K pisanju magistrskega dela z naslovom Stres v Upravi RS za javna plačila nas je spodbudilo dejstvo, da v službi telefoni nenehno zvonijo, nabira se nepregledana elektronska pošta, šef nam nalaga nove in nove naloge zaradi »naše sposobnosti, hitrosti in iznajdljivosti«. Dnevne obveznosti in delovne naloge se povečujejo, zato je časa vedno manj. Ko pa pridemo domov nas čakajo obveznosti, kot so kuhanje, pospravljanje, starševske dolžnosti, skrb za stare starše, ki so pomoči potrebni. Na koncu ugotovimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse kar je potrebno. Potem razmišljamo kaj od naštetega naj izpustimo in čemu se naj odpovemo, ali kaj naj naredimo hitreje, da si bomo utrgali košček časa samo zase, za sprehod, masažo ali kakršno koli sprostitev. V zadnjem desetletju se o stresu veliko razpravlja, ker živimo v času, ko je tempo življenja vedno hitrejši in nam naš čas ne dopušča več trenutkov zase, za sprostitev, zabavo in razmišljanje. Dnevno se soočamo z novimi nalogami, zadolžitvami, obremenitvami in pritiski, ki v nas povzročajo stres. Tekmovalni duh, ki je v nas samih in se izraža na vseh področjih našega življenja, pa stvari samo še poslabša. V čim krajšem času želimo narediti čim več in čim bolje. Včasih nam je stres pomagal pri preživetju, danes pa nam predvsem uničuje zdravje. Pojavlja se na vseh področjih človekovega življenja: v službi, doma, v prostem času. Dnevne delovne zahteve se širijo, zato je potrebno nenehno hitenje in prilagajanje. Čas nam teče vedno hitreje, ker želimo opraviti vedno več opravil v tistem času, ki ga imamo na razpolago. Vedno več stvari želimo narediti v čim krajšem času, zato ker jih tudi drugi ali pa zato, da bomo boljši od drugih. Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V prvem poglavju teoretičnega dela je opisana zgodovina stresa. V drugem delu je opisan stres na delovnem mestu, ki je postal v zadnjem času zaradi nenehnega hitenja in nalaganja dodatnih obveznosti hladen, negostoljuben in zahteven prostor. Tehnični razvoj in razvoj informacijske tehnologije, od nas zahteva uvajanje novih tehnologij, običajno brez ustreznih prilagoditev in usposobitev. Življenjski ritem in način življenja od nas zahtevajo popolno predanost. Na delovnem mestu je pomembna delovna storilnost, naših nadrejenih ne zanimajo individualne težave in stres, ki smo mu izpostavljeni. Stres na delovnem mestu lahko povzročijo prevelike zahteve in izpostavljenost različnim dejavnikom stresa, kot so konflikt vrednot, nezadostno nagrajevanje, individualne delovne zahteve, vloge v organizaciji, organizacijska kultura, razvoj kariere in odnosi v organizaciji. Skrajna posledica preobremenjenosti na delovnem mestu je izgorevanje, ki lahko privede tudi do smrti. Stres ni vedno nekaj slabega, ravno nasprotno, v manjši količini je stres lahko zdrav. Zavedati se je potrebno, da je zaznavanje o vzrokih stresa prvi in zelo pomemben korak k njegovemu učinkovitemu obvladanju. Pomaga lahko že, če se nad problem dvignemo in ga pogledamo z večje razdalje in se vprašamo, zakaj stres v resnici doživljamo. Ali si sami ustvarjamo stres po nepotrebnem? Ali smo zadovoljni s svojim delom? Ljudje si namreč pogosto zastavljamo nedosegljive cilje in prekratke roke ali pa si zastavimo preveč ciljev hkrati. Ko je obremenitev duše in telesa prevelika, se pojavijo prvi znaki izgorevanja. Ker pa stresa v vsakdanjem življenju ne moremo izločiti in se mu ne moremo izogniti, se moramo z njim sprijazniti in se navaditi na življenje z njim. Z njim se moramo soočiti in ga čim bolj nadzorovati, obvladati, ukrotiti in izkoristiti sebi v prid. Dovzetnost za stres je stvar posameznika in izhaja iz pomanjkanja sposobnosti, da bi se odzval na nek zunanji izziv. Uprava RS za javna plačila je pričela s svojim delovanjem prvega julija 2002, po ukinitvi Agencije RS za plačilni promet. Danes je poslovanje Uprave RS za javna plačila urejeno preko Urada UJP, s sedežem v Ljubljani, ki vodi
Ključne besede: Ključne besede: stres, Uprava Republike Slovenije za javna plačila, zdravje, dnevne obveznosti, delovne naloge, sindrom izgorevanja, stres na delovnem mestu
Objavljeno: 28.10.2010; Ogledov: 2667; Prenosov: 1

60.
NADZOR NAD PLAČILNO DISCIPLINO S POMOČJO INFORMACIJSKIH REŠITEV
Ademir Ibrahimović, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Vedno bolj srečujemo izraz plačilna nedisciplina v slovenskem gospodarstvu. Ta namreč zaustavlja optimalen in hiter razvoj gospodarstva. S tem problemom se srečujejo vse države, tudi Slovenija. Problem plačilne nediscipline je postal še posebej viden skozi finančno krizo. Finančna kriza je skrhala že tako komaj obstoječo plačilno disciplino. Plačilno nedisciplino lahko zajezimo in ne samo njenih posledic, temveč tudi njene vzroke. Celovite informacijske rešitve veljajo za najboljši avtomatični, preventivni nadzor. Ker celovite informacijske rešitve lahko razdelimo na module, nam to še olajša delo in analizo določenih podatkov. Z uvedbo integriranih informacijskih rešitev lahko nadzorujemo stanje plačilne discipline na trgu in ukrepamo, še preden pride do posledic.
Ključne besede: Plačilna nedisciplina, terjatve in obveznosti, denarni tok, tok plačil, plačilna kultura, rešitve ERP, moduli rešitev ERP, vzpostavitev nadzora.
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 1673; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (671,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici