| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DRUŽINSKA POKOJNINA V RS
Darja Grudnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Razvoj socialne varnosti lahko uvrstimo med enega izmed največjih dosežkov 20. stoletja. Socialna varnost kot pojem se lahko definira kot sistem, katerega naloga je zagotavljati varnost ljudi z določenimi sredstvi in dajatvami, ko se ti soočajo s problemi, kot so starost, preživetje, nezmožnost za delo, brezposelnost ali vzgajanjem otrok. Država kot pravni subjekt mora v svoji zakonodaji zagotoviti ustrezne ukrepe in sredstva pomoči, s katerimi se lahko prepreči nastanek nezavarovanih socialnih primerov. V naši državi je zavarovanje ustanovljeno v dveh skupinah. V eno skupino spadajo pokojninska in invalidska zavarovanja, v drugo pa zdravstveno zavarovanje. Na področju socialnih problemov je eden izmed najpomembnejših zakonov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( ZPIZ-1-UPB4). Zagotavljanje socialne varnosti pa ni le naloga države temveč tudi pristojnih ustanov, katerih naloga je presoja vsakega socialnega primera posebej. Dejstvo pa je, da je dandanes vse več novo nastalih socialnih primerov, ki nastanejo predvsem zaradi trenutnega problema recesije ali pa zaradi smrtnih primerov zavarovancev, ki za seboj pustijo pomoči potrebne svojce. Tako država kot tudi pristojne ustanove se morajo zavedati svoje družbene dolžnosti, da na svojem teritoriju zagotovijo lahkotnejše in socialno ter ekonomsko stabilnost življenja osebam, ki so v svojem življenju že utrpele takšne ali drugačne izgube. Del zagotavljanja tega, je tudi družinska pokojnina kot sredstvo zagotavljanja socialne, a predvsem ekonomske sigurnosti potomcev umrlega zavarovanca.
Ključne besede: socialna varnost, socialni primer, ekonomska sigurnost, obveznost države, pristojne ustanove, družinska pokojnina, …..
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 1937; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (332,92 KB)

2.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Ključne besede: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 2766; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (938,61 KB)

3.
POMEN SPREMEMB ZDDV-1 V GRADBENIŠTVU, NA PRIMERU PODJETJA VILKOGRAD D.O.O.
Alja Vouk, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je povzeti spremembe davčne zakonodaje po 1. 1. 2010 v gradbeništvu in na konkretnem primeru podjetja Vilkograd d.o.o. in vpliv teh sprememb tudi proučiti. Osredotočila sem se predvsem na novosti ZDDV-1, ki med drugim uvajajo mehanizem obrnjene davčne obveznosti. Te spremembe so močno vplivale na poslovanje gradbenih podjetij. Na podlagi analize obračunov pred in po spremembah sem ugotovila, da te veliko prispevajo k izboljšanju likvidnosti gradbenih podjetij.
Ključne besede: davki, davek na dodano vrednost, gradbena dejavnost, gradbene storitve, stopnja DDV, obveznost za plačilo DDV, terjatve do države iz naslova DDV, obračunani DDV, vstopni DDV, obračun DDV-O, likvidnost
Objavljeno: 10.01.2011; Ogledov: 2533; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici