| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava organizacijskih modelov služenja vojaškega roka v državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Greta Tomšič, 2022, diplomsko delo

Opis: Slovenska vojska se že nekaj let sooča s težavami pri popolnjevanju svojih vrst. Hkrati se je Republika Slovenija znašla v spremenjenem varnostnem okolju. Ob slabi oceni njene zmogljivosti se v javnosti vedno znova pojavlja ideja o ponovni obuditvi obveznega služenja vojaškega roka. Velika večina držav članic EU (Forsvaret, 2017) nima splošne vojaške obveznosti. Med predstavljenimi državami pa je služenje vojaškega roka obvezno za moške v Avstriji, na Danskem in v Švici. Norveška pa je od leta 2015 uvedla splošno vojaško obveznost za moške in ženske. V diplomskem delu smo izpostavili prednosti in slabosti obveznega služenja vojaškega roka in opredelili, če je obvezno služenje vojaškega roka smiselno ponovno uvesti. Uporabili smo deskriptivno metodo dela na podlagi literature različnih avtorjev. Empirični del temelji na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Pregled literature v slovenskem in angleškem jeziku je potekal v novembru 2021. Za namen izvedbe raziskave smo oblikovali vprašalnik, ki smo ga razdelili med zaposlene v slovenski vojski. Vprašalnik smo oblikovali izključno za namen in cilje diplomskega dela. Vprašalnik je sestavljen po zgledu različnih avtorjev in na podlagi pregledane literature. V povprečju so anketirani izrazili najvišji nivo strinjanja pri trditvah: »Pomanjkanje družbene podpore ob ponovni uvedbi lahko privede do izogibanja služenju in negacije potencialnih prednostih le tega.« (PV = 4,3, SO = 0,88), »Sodelovanje v multinacionalnih operacijah zahteva visoko usposobljenost in pripravljenost za hitro odzivanje.« (PV = 4,2, SO = 0,81) in »Z aktiviranjem naborniškega sistema bi se izboljšala varnostna kultura in znanje prebivalstva ravnati samozaščitniško.« (PV = 4,2, SO = 0,73). S Spearmanovim korelacijskim koeficientom smo preverjali povezanost med strinjanjem z obveznim služenjem vojaškega roka ter starostjo in delovno dobo anketiranih. Do statistično pomembne, negativne in šibke povezanosti prihaja med starostjo ter trditvijo: »Z uvedbo splošnega naborništva se bi okrepil nacionalno varnostni sistem.« (r = -0,229, p = 0,012), na podlagi česar lahko sklepamo, da se z navedeno trditvijo izraziteje strinjajo starejši anketirani. Največ anketiranih meni (n = 55, 85,3 %), da se je naborništvo v vojaški zgodovini izkazalo kot način popolnjevanja v kriznih razmerah in da bi bilo objektivno potrebno pojasniti prednosti ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka. Ronge in Abarate (2020) sta predlagala razvoj skupnega evropskega naborniškega programa, imenovanega EU Service. Vojaška služba EU bi temeljila na izmenjavi prostovoljne vojaške sile med državami članicami Evropske unije, ki bi sodelovale v programu obveznega služenja vojaškega roka.
Ključne besede: diplomske naloge, obvezno služenje vojaškega roka, naborništvo, evropske države, Slovenska vojska
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 736; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici