| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI IN PRIMERJAVA PREDLAGANE REFORME Z REFORMAMI POKOJNINSKIH SISTEMOV V NEKATERIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Janja Miljuš, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V Sloveniji se soočamo s staranjem prebivalstva zaradi, nizke rodnosti in vse daljše življenjske dobe, zato prihaja do velikih pritiskov na pokojninski sistem, ki je oblikovan v tri stebre. Vlada Republike Slovenije je podala predlog za modernizacijo aktualnega pokojninskega sistema, ki s seboj prinaša kar nekaj sprememb. Reforma bo podaljšala upokojitveno starost zavarovancev, obračunsko obdobje za izračun pokojnin, vzpostavila ugodnejšo politiko bonusov in malusov in drugo. Vzpostavil se bo sistem, ki bo povezoval vplačane prispevke z višino pokojnine ob upokojitvi. V Nemčiji, Franciji, na Švedskem in Poljskem imajo pokojninski sistemi bolj zaostrene pogoje za upokojitev kot v Sloveniji. Na Švedskem, in Poljskem ima drugi steber pokojninskega sistema pomembno vlogo, saj je vanj vključenih kar 90 odstotkov prebivalcev, kljub temu, da je udeležba prostovoljna. Države imajo že uvedeno povezavo med prispevki in pokojnino.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninska reforma, modernizacija pokojninskega sistema, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, sistem navideznih pokojninskih računov, Švedski pokojninski sistem, Francoski pokojninski sistem, Nemški pokojninski sistem, Poljski pokojninski sistem
Objavljeno v DKUM: 17.11.2010; Ogledov: 3984; Prenosov: 653
.pdf Celotno besedilo (813,52 KB)

2.
ALTERNATIVE VARČEVANJA ZA DODATNO POKOJNINO
Matej Kotnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Vse slabše razmerje med aktivnim in pasivnim prebivalstvom in visoke prispevne stopnje so značilnosti obstoječih javnih pokojninskih sistemov, ki temeljijo na dokladnem sistemu financiranja pokojnin. Zaradi naraščanja velikega števila upokojenih je bilo nujno potrebno reformiranje pokojninskega sistema. Sprejeti novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zajema poleg obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vseh zaposlenih, imenovanega 1. steber, še 2. in 3. steber. Drugi steber je obvezen za delavce, ki so upravičeni do benifikacije in prostovoljen za vse zaposlene. Država omogoča za vplačevanje dodatnih prostovoljnih oblik pokojninskih zavarovanj uveljavljanje davčnih olajšav zaposlenim in njihovim delodajalcem. Izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vzajemni pokojninski skladi, pokojninske družbe in zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskih zavarovanj. Oblike tretjega stebra so neobvezne, prepuščene svobodni volji vsakega posameznika.
Ključne besede: Ključne besede: pokojninski sistem, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vzajemni pokojninski sklad, zavarovalnica.
Objavljeno v DKUM: 01.06.2010; Ogledov: 2987; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (960,93 KB)

3.
SOCIALNA VARNOST SAMOZAPOSLENIH
Maja Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Samozaposleni so osebe, opredeljene v Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki kot svoj edini in glavni poklic v Republiki Sloveniji opravljajo samostojno dejavnost in z njo ustvarjajo dohodek, ki dosega vsaj minimalno plačo. Samozaposleni so samostojni pri organiziranju poslovanja, samostojno določajo organizacijo dela, odločajo o gospodarjenju in finančnih vprašanjih. Socialna varnost samozaposlenih se od ostalih oseb razlikuje, zato bom predstavila njihove prednosti in slabosti. Njihove pravice in obveznosti glede plačevanja socialnih prispevkov, stopnje socialnih prispevkov, obveznost zavarovanja ter možni razlogi prenehanja obveznega zavarovanja. Kot v Sloveniji je samozaposlovanje zaželeno tudi v Evropi, opredelitev delavca v evropskem pravu in njegove pravice. Kadar pa samozaposleni ne ustvari zadostnih sredstev za preživetje ali zaradi stečaja njegovega podjetja — dejavnosti preneha delati, se sooča s problemom brezposelnosti, kjer uveljavlja zavarovanja za brezposelnost. Sledi še pregled pokojninske zakonodaje, ter prihajajoče spremembe, ki jih je v kratkem intervjuju predstavil generalni direktor ZPIZa Marijan Papež.
Ključne besede: socialna varnost – socialno zavarovanje – samozaposleni – brezposelnost – obvezno zavarovanje – podjetnik – pokojninsko zavarovanje – invalidsko zavarovanje – prispevki – pokojnina
Objavljeno v DKUM: 24.05.2010; Ogledov: 3733; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (386,10 KB)

4.
PRIMERJAVA DRUGEGA STEBRA POKOJNINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE IN ŠVICE
Vitomil Protner, 2009, diplomsko delo

Opis: Mnogo razvitih držav je zaradi demografske transformacije, ki smo ji priča zadnja desetletja, reformiralo svoje pokojninske sisteme, pri čemer jih je večina predstavila oziroma povečala vlogo naložbenih pokojnin. Pogoji za nadaljnjo uspešno širitev naložbenih pokojninskih shem oziroma drugega stebra zahtevajo dobro poslovanje pokojninskih skladov in uravnotežen regulativni okvir, ki izboljša javno zaupanje. Pri tem je še posebej pomembna zaščita zavarovancev, saj so gospodinjstva vedno bolj izpostavljena finančnim tveganjem zaradi naraščanja pokojninskih shem z določenimi prispevki. Slednje državam postavlja nove izzive tako pri institucionalni ureditvi kot pri regulaciji drugega stebra. Osnovne rešitve institucionalne ureditve drugega stebra se nanašajo na obveznost udeležbe, sistem pokojninskih shem ter na mehanizem financiranja. V obeh obravnavanih državah se tako drugi steber financira na osnovi zunanjega mehanizma. Tudi rešitve glede sistema pokojninskih shem so nedvoumne. Slovenija, ki je drugi steber uvedla v zadnjem desetletju, ima v veljavi pokojninsko shemo z določenimi prispevki, shemo z določenimi pravicami pa sploh ne pozna. Švica, ki je drugi steber uvedle daleč pred Slovenijo, sheme z določenimi pravicami sicer ima, vendar pa se njihov delež hitro zmanjšuje. Manj jasne pa so rešitve glede obveznosti udeležbe. Slovenija je tista, ki se ni odločila za obvezen drugi steber, vendar zaradi tega ne moremo reči, da gre za napačno odločitev, saj se je potrebno zavedati, da je tema o pokojninskih reformah politično izjemno občutljiva. Enostranski ukrepi so zato skoraj neizvedljivi, vse nacionalno soglasje pa je pogoj za postopno prilagoditev sistema spremenjenim demografskim spremembam. Rešitve, ki sta jih državi ubrali za ureditev aktualne problematike drugega stebra, se med seboj razlikujeta. Vsaka država ima namreč drugačne zgodovinske, gospodarske in politične predispozicije, ki so vplivale tudi na ureditev »problematičnih« področij drugega stebra. Regulativni okvir, tveganje za posameznika, omejitve investiranja, zajamčeno donosnost, izplačilo pokojnin, prakso nadzora in strukturo ter višino provizij, vse to so področja, ki jih obravnavani državi urejata na svoj način. Kljub temu pa obstajata tudi dve področji aktualne problematike, kjer se državi posložujeta enakih rešitev. Prenos pravic med posameznimi pokojninskimi načrti je namreč dovoljen pri obeh državah, poleg tega pa imata obe državi davčni režim, ki predstavlja neposredni davek na potrošnjo. Sicer pa ima vsaka država svoje specifike. Švica je tako ena izmed redkih držav z relativno zrelim drugim stebrom pokojninskega sistema, ki predstavlja velikokrat citiran primer. Glavne značilnosti ureditve drugega stebra predstavlja veliko število pokojninskih institucij ter visoka koncentracija članov med njimi. Švica ima tudi najbolj sproščen regulativni okvir izmed vseh držav, glavne pomanjkljivosti pa se nanašajo na razdrobljen nadzor in izključitev zaposlenih z nižjimi dohodki iz drugega stebra. V Sloveniji smo od uvedbe prostovoljnega prostega zavarovanja priča precejšnjemu porastu sredstev, vendar pa se slovenski sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja sedaj nahaja v fazi, ko je potrebno predstaviti nove spodbude tako zavarovancem skladov kot tudi upravljavcem. Potencialne zavarovance je namreč potrebno spodbuditi k vključenosti v drugi steber, že obstoječe zavarovance pa k višjemu plačevanju premij. Upravljavce pa je potrebno ponuditi takšne spodbude, da bi začeli s sredstvi upravljati na način, ki bi naložbeno strategijo čimbolj približal posameznemu zavarovancu. Vsaka pokojninska reforma in uvedba drugega stebra torej predstavlja obsežen poseg v gospodarstvo države, pozitivni učinki pa se praviloma pokažejo šele v daljšem obdobju. Specifične razmere v katerih se nahaja posamezna država in njeno gospodarstvo so privedle do tega, da je vsaka država razvila svoj, unikaten sistem tako drugega stebra kot tudi pokojninskega sistema na spl
Ključne besede: obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, I. steber, II. steber, III. steber, zavarovalnica, pokojninska družba, kapitalska zavarovanja, rentna zavarovanja
Objavljeno v DKUM: 29.06.2009; Ogledov: 3198; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (458,71 KB)

Iskanje izvedeno v 1.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici