Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vse slabše razmerje med aktivnim in pasivnim prebivalstvom in visoke prispevne stopnje so značilnosti obstoječih javnih pokojninskih sistemov, ki temeljijo na dokladnem sistemu financiranja pokojnin. Zaradi naraščanja velikega števila upokojenih je bilo nujno potrebno reformiranje pokojninskega sistema. Sprejeti novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zajema poleg obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja vseh zaposlenih, imenovanega 1. steber, še 2. in 3. steber. Drugi steber je obvezen za delavce, ki so upravičeni do benifikacije in prostovoljen za vse zaposlene. Država omogoča za vplačevanje dodatnih prostovoljnih oblik pokojninskih zavarovanj uveljavljanje davčnih olajšav zaposlenim in njihovim delodajalcem. Izvajalci prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vzajemni pokojninski skladi, pokojninske družbe in zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskih zavarovanj. Oblike tretjega stebra so neobvezne, prepuščene svobodni volji vsakega posameznika.
Ključne besede: Ključne besede: pokojninski sistem, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vzajemni pokojninski sklad, zavarovalnica.
Objavljeno v DKUM: 01.06.2010; Ogledov: 3071; Prenosov: 214
Celotno besedilo (960,93 KB)

Opis: Mnogo razvitih držav je zaradi demografske transformacije, ki smo ji priča zadnja desetletja, reformiralo svoje pokojninske sisteme, pri čemer jih je večina predstavila oziroma povečala vlogo naložbenih pokojnin. Pogoji za nadaljnjo uspešno širitev naložbenih pokojninskih shem oziroma drugega stebra zahtevajo dobro poslovanje pokojninskih skladov in uravnotežen regulativni okvir, ki izboljša javno zaupanje. Pri tem je še posebej pomembna zaščita zavarovancev, saj so gospodinjstva vedno bolj izpostavljena finančnim tveganjem zaradi naraščanja pokojninskih shem z določenimi prispevki. Slednje državam postavlja nove izzive tako pri institucionalni ureditvi kot pri regulaciji drugega stebra. Osnovne rešitve institucionalne ureditve drugega stebra se nanašajo na obveznost udeležbe, sistem pokojninskih shem ter na mehanizem financiranja. V obeh obravnavanih državah se tako drugi steber financira na osnovi zunanjega mehanizma. Tudi rešitve glede sistema pokojninskih shem so nedvoumne. Slovenija, ki je drugi steber uvedla v zadnjem desetletju, ima v veljavi pokojninsko shemo z določenimi prispevki, shemo z določenimi pravicami pa sploh ne pozna. Švica, ki je drugi steber uvedle daleč pred Slovenijo, sheme z določenimi pravicami sicer ima, vendar pa se njihov delež hitro zmanjšuje. Manj jasne pa so rešitve glede obveznosti udeležbe. Slovenija je tista, ki se ni odločila za obvezen drugi steber, vendar zaradi tega ne moremo reči, da gre za napačno odločitev, saj se je potrebno zavedati, da je tema o pokojninskih reformah politično izjemno občutljiva. Enostranski ukrepi so zato skoraj neizvedljivi, vse nacionalno soglasje pa je pogoj za postopno prilagoditev sistema spremenjenim demografskim spremembam. Rešitve, ki sta jih državi ubrali za ureditev aktualne problematike drugega stebra, se med seboj razlikujeta. Vsaka država ima namreč drugačne zgodovinske, gospodarske in politične predispozicije, ki so vplivale tudi na ureditev »problematičnih« področij drugega stebra. Regulativni okvir, tveganje za posameznika, omejitve investiranja, zajamčeno donosnost, izplačilo pokojnin, prakso nadzora in strukturo ter višino provizij, vse to so področja, ki jih obravnavani državi urejata na svoj način. Kljub temu pa obstajata tudi dve področji aktualne problematike, kjer se državi posložujeta enakih rešitev. Prenos pravic med posameznimi pokojninskimi načrti je namreč dovoljen pri obeh državah, poleg tega pa imata obe državi davčni režim, ki predstavlja neposredni davek na potrošnjo. Sicer pa ima vsaka država svoje specifike. Švica je tako ena izmed redkih držav z relativno zrelim drugim stebrom pokojninskega sistema, ki predstavlja velikokrat citiran primer. Glavne značilnosti ureditve drugega stebra predstavlja veliko število pokojninskih institucij ter visoka koncentracija članov med njimi. Švica ima tudi najbolj sproščen regulativni okvir izmed vseh držav, glavne pomanjkljivosti pa se nanašajo na razdrobljen nadzor in izključitev zaposlenih z nižjimi dohodki iz drugega stebra. V Sloveniji smo od uvedbe prostovoljnega prostega zavarovanja priča precejšnjemu porastu sredstev, vendar pa se slovenski sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja sedaj nahaja v fazi, ko je potrebno predstaviti nove spodbude tako zavarovancem skladov kot tudi upravljavcem. Potencialne zavarovance je namreč potrebno spodbuditi k vključenosti v drugi steber, že obstoječe zavarovance pa k višjemu plačevanju premij. Upravljavce pa je potrebno ponuditi takšne spodbude, da bi začeli s sredstvi upravljati na način, ki bi naložbeno strategijo čimbolj približal posameznemu zavarovancu. Vsaka pokojninska reforma in uvedba drugega stebra torej predstavlja obsežen poseg v gospodarstvo države, pozitivni učinki pa se praviloma pokažejo šele v daljšem obdobju. Specifične razmere v katerih se nahaja posamezna država in njeno gospodarstvo so privedle do tega, da je vsaka država razvila svoj, unikaten sistem tako drugega stebra kot tudi pokojninskega sistema na spl
Ključne besede: obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, I. steber, II. steber, III. steber, zavarovalnica, pokojninska družba, kapitalska zavarovanja, rentna zavarovanja
Objavljeno v DKUM: 29.06.2009; Ogledov: 3243; Prenosov: 260
Celotno besedilo (458,71 KB)