1. Institut podrejenih obveznic v teoriji in praksiKatja Goršek, 2017, diplomsko delo Opis: Posebna oblika obveznic so podrejene obveznice. Od navadnih obveznic se razlikujejo predvsem po tem, da so podrejene drugim terjatvam izdajatelja v primeru stečaja, zato so v času gospodarske krize tudi bolj tvegana naložba kot sicer.
Podrejene obveznice so izdale tudi slovenske banke. Izjemno slabo bančno stanje v Sloveniji je povzročilo, da se je konec leta 2013 zaradi dokapitalizacije bank s strani države, zgodil izbris podrejenega dolga teh bank. Ključne besede: vrednostni papirji, obveznice, banka, podrejena obveznica Objavljeno v DKUM: 22.01.2019; Ogledov: 1925; Prenosov: 173
Celotno besedilo (244,92 KB) |
2. HIPOTEKARNE OBVEZNICEUršula Hoheger, 2014, magistrsko delo Opis: Hipotekarne obveznice in hipotekarno bančništvo je model zadolževanja, ki je sprejet od leta 2006 v naši zakonodaji, vendar pa do realne izdaje hipotekarnih obveznic vse do danes še ni prišlo. V magistrski nalogi sem predstavila zakonski okvir, spremembe zakona, razloge, zakaj se pri nas še ne posluje s hipotekarno obveznico in morebitne posledice v gospodarstvu in na nepremičninskem trgu v kolikor bi se hipotekarna obveznica začela uveljavljati pri nas. Ključne besede: Hipotekarna obveznica, model hipotekarne obveznice, zakonska ureditev v Sloveniji, hipotekarna obveznica v praksi, hipotekarno bančništvo. Objavljeno v DKUM: 28.11.2014; Ogledov: 2209; Prenosov: 409
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. IZDAJA DOLARSKIH OBVEZNIC DRŽAV V ČASU GOSPODARSKE KRIZEGregor Breznik, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem seminarju smo pregledali nekaj izdaj dolarskih obveznic držav članic Evropske unije. Na začetku smo predstavili nekaj osnovnih lastnosti obveznic, nato pa preučili zakaj in kako se te obveznice sploh prodajajo in kupujejo in kakšen je ta proces. Zaradi gospodarske krize, je bilo veliko izdaj ravno v tem obdobju, kjer so makroekonomski kazalniki mnogih držav zelo slabi. V raziskovalnem delu smo pregledali države, ki so izdale dolarske obveznice, in njihovo ekonomsko stanje. Pri tem smo natančno pregledali grafe in izpostavili pomembnejše lastnosti izdaje posamezne države, ki je obveznico izdala. Na koncu smo naredili različne primerjave izdaj in razložili razlike pri izdajah. Ključne besede: dolarska obveznica, kuponska stopnja, dospelost Objavljeno v DKUM: 26.11.2014; Ogledov: 1636; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,21 MB) |
4. PRIMERJAVA ZAHTEVANE DONOSNOSTI SLOVENSKIH OBVEZNIC Z IZBRANIMI DRŽAVAMIAnja Peček, 2014, diplomsko delo Opis: Evropske države so v obdobju dolžniške krize začele pospešeno izdajati dolžniške vrednostne papirje. Italija, Slovenija in Hrvaška so v času finančne in gospodarske krize z emisijo obveznic prišle do finančnih virov. S temi viri so pokrile primanjkljaj v proračunu in skušale zmanjšati višino javnega dolga z odplačilom obresti. V diplomskem seminarju tako podrobneje analiziramo tekočo donosnost in donosnost do dospetja, ki kaže na stroške zadolževanja omenjenih držav. Bonitetne agencije s svojim delovanjem vplivajo na vlagatelje, ki zahtevajo primerno stopnjo donosa za obveznico, v katero so investirali sredstva. V obdobju današnje krize so bonitetne hiše veliko pripomogle k zaostreni situaciji v državah, saj sta Slovenija in Hrvaška v določenem trenutku doživeli večkratno spremembo kreditne ocene, kar je sprožilo paniko na finančnih trgih. Tako Italija in Slovenija sta doživljali pretrese zaradi slabega delovanja na političnem področju. Vlagatelji so kljub enakim problemom investirali sredstva v italijanske obveznice, k čemur je pripomogla tudi Evropska centralna banka s svojimi ukrepi. Ključne besede: obveznica, donosnost do dospetja, tekoča donosnost, javni dolg, dolžniška kriza. Objavljeno v DKUM: 20.11.2014; Ogledov: 1780; Prenosov: 258
Celotno besedilo (515,03 KB) |
5. FINANČNE INOVACIJE V LUČI AKTUALNE FINANČNE KRIZE IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVANJE BANKAndrej Novak, 2013, magistrsko delo Opis: Zgodovina finančnih kriz v dvajsetem stoletju je dolga in pestra, prav tako tudi vzroki za njihov nastanek in načini za njihovo preprečevanje ter reševanje. Aktualno finančno krizo pogosto imenujemo tudi kriza drugorazrednih posojil, saj naj bi bile njen neposredni vzrok ravno težave v izpolnjevanju obveznosti drugorazrednih posojilojemalcev na ameriškem trgu. Vendar pa samo omenjeno dejstvo še ni moglo biti izključen vzrok za globalno krizo. Razvoj finančnega trga in novih finančnih produktov je namreč omogočil prenos kreditnega tveganja iz običajnih kreditnih institucij preko strukturiranih finančnih instrumentov na različne skupine investitorjev, tudi takšne, ki sicer ne bi prevzemali tovrstnih tveganj.
Finančne inovacije lahko opredelimo kot novosti na finančnem področju, ki vključujejo tako nove finančne produkte kot tudi storitve oziroma procese značilne za napredne ekonomske sisteme. Značilno za moderne finančne inovacije je, da zraven ciljev kot je na primer povečanje donosnosti, bistveno vplivajo na odnos do tveganj tako na aktivni kot pasivni strani bilanc finančnih institucij.
Banke kot eden izmed največjih igralcev na finančnem trgu so imele vodilno vlogo pri razvoju finančnih inovacij. Pri tem so zasledovale svoje interese kot so povečanje dobička, zmanjšanje izpostavljenosti tveganju, povečanje likvidnosti ali ustreznost regulatornih zahtevam. Namen naše raziskave je bil analizirati različne dejavnike poslovanja v ameriških bankah v obdobju od leta 2003 do leta 2011 in ugotoviti njihov vpliv na poslovanje bank iz vidika donosnosti in izpostavljenosti tveganju. Pri tem smo bili posebej pozorni na vpliv listinjenja kot ene izmed glavnih finančnih inovacij na donosnost in izpostavljenost tveganju bank ter vplivu finančne krize na poslovanje bank. V raziskavi smo kot vir podatkov uporabljali podatke iz Federal Deposit Insurance Corporation – FDIC. Za preverjanje postavljenih hipotez smo razvili in predstavili ekonometrični model s pomočjo katerega smo analizirali vpliv listinjenja na poslovanje bank.
Raziskava je pokazala, da je vpliv listinjenja na donosnost pozitiven in da lahko sklepamo, da je povečevanje donosnosti bil eden glavnih ciljev uporabe listinjenja. Hkrati pa nam rezultati raziskave pokažejo, da se je izpostavljenost tveganju v bankah ob uporabi listinjenja povečala. Ekonometrični model nam je sicer pri analizi ostalih dejavnikov, ki vplivajo na poslovanje bank, dal rezultate, ki so bili pričakovani. To velja tudi za vpliv finančne krize, kjer se je pokazalo, da je vplivala na zmanjšanje donosnosti bank obenem pa tudi na zmanjšanje izpostavljenosti tveganju. Ključne besede: Finančna kriza, deregulacija, globalna ekonomska neravnovesja, hipotekarna posojila, nepremičninski balon, bonitetne agencije, finančne inovacije, listinjenje, hipotekarna obveznica – MBS, zadolžnica zavarovana z dolgom - CDO, zamenjava kreditnega tveganja – CDS, bančni sistem v senci, ameriške banke, donosnost, izpostavljenost tveganju, regresijska analiza, metoda najmanjših kvadratov, Ramseyev Reset Test. Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 2505; Prenosov: 403
Celotno besedilo (2,00 MB) |
6. HIPOTEKARNI TRGI V DRŽAVAH ČLANICAH EUJasna Štruc, 2012, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Nepremičnina je danes zelo pomembna ekonomska dobrina za posameznika in družbo. Na nepremičninskem trgu je nakup stanovanja ali hiše zelo draga investicija zato si večina ljudi nakupa ne more privoščiti ampak to vzamejo v najem.
Ena najpomembnejših oblik financiranja nepremičnin v razvitih državah je hipotekarno posojilo. To je dolgoročno posojilo namenjeno za nakupu, gradnjo ali prenovo nepremičnine. Posojilo je zavarovano z nepremičnino, ki jo zastavimo in najpogosteje velja kot zavarovanje posojila, čeprav pri nas ne poznamo hipotekarnega posojila v pravem pomenu besede z vsemi značilnostmi, ki jih poznajo v drugih evropskih državah.
V svetu so se uveljavili mnogi modeli hipotekarnega bančništva, tradicionalni model, listinjenje in model hipotekarne obveznice, ki ga poskuša uvesti v sistem hipotekarnega bančništva tudi Slovenija z Zakonom o hipotekarni in komunalni obveznici. Slovenija potrebuje zelo učinkovitejše nepremičninsko financiranje, kar bi lahko dosegla ravno z vzpostavitvijo ustreznega modela hipotekarnega bančništva. Hipotekarno bančništvo ter v tem okviru hipotekarno kreditiranje predstavlja potencialno tržno nišo za slovenske banke, saj večina Slovencev v nasprotju s prebivalci drugih evropskih držav živi v lastni nepremičnini. Specializirano hipotekarno bančništvo ima najdaljšo tradicijo na Danskem in v Nemčiji, ostale države pa večinoma sledijo njunemu izjemno uspešnemu specializiranemu modelu izdajanju hipotekarnih obveznic.
Hipotekarna obveznica predstavlja novost na slovenskem kapitalskem trgu. S sprejetjem Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici je v naš kapitalski trg uvedel nov instrument, ki prinaša pozitivne posledice tako za banke, za bodoče posojilojemalce, kot tudi za institucionalne investitorje. Hipotekarne obveznice so predvsem varna naložba, bankam pa bodo omogočale, da pridejo do dolgoročnih virov, ki jih bodo uporabile predvsem za financiranje stanovanjske gradnje. V svetu so uveljavljeni različni modeli izdajanja hipotekarnih obveznic. Najpomembnejša razlika je v principu specializiranosti oziroma univerzalnosti, poleg tega pa obstaja še možnost centralizacije izdaje hipotekarnih obveznic. Večina evropskih držav je v svoji zakonodaji implementirala načelo specializiranosti in tako omejila izdajo hipotekarnih obveznic le na specializirane hipotekarne banke. Te se praviloma ukvarjajo le z eno vrsto poslov, in sicer z izdajo hipotekarne obveznice ter s prejeto kupnino refinancirajo odobrena hipotekarna posojila. Ključne besede: Ključne besede: hipotekarni trg, hipoteka, hipotekarno posojilo, hipotekarno bančništvo, hipotekarna obveznica. Objavljeno v DKUM: 02.04.2012; Ogledov: 2734; Prenosov: 165
Celotno besedilo (366,77 KB) |
7. INVESTIRANJE V OBVEZNICE TER VLOGA BONITETNIH AGENCIJGordana Ornik, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava najpogosteje uporabljene dolžniške vrednostne papirje, tj. obveznice. Osrednja obravnavana tematika je investiranje v obveznice. Preden se posameznik odloči za naložbo oz. oplemenitenje finančnih sredstev z nakupom obveznic, je potrebno poznati njihove osnovne značilnosti. Pričujoča diplomska naloga je namenjena vsem, ki čutijo željo, da se poučijo o tej obliki investiranja.
Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, ki investitorju prinašajo predvidljive permanentne obresti, ob dospetju pa še izplačilo glavnice. Z nakupom obveznic nismo kakorkoli lastniško udeleženi v podjetju izdajatelja, ampak si z nakupom obetamo oplemenitenje svojih presežnih finančnih sredstev. Najpogostejši kupci obveznic so vsekakor pravne osebe, kot so zavarovalnice, vzajemni in pokojninski skladi, banke ter ostali institucionalni investitorji, ki na takšen način razpršijo svoje naložbe po tveganosti, zapadlosti ter tudi po panogi in geografskem področju.
V diplomski nalogi so prikazane vrste obveznic glede na različne kriterije: glede na vrsto izdajatelja, vrsto zavarovanja, ordiniranost, dodatne pravice in glede na kraj izdaje. Razvrščanj je še več, vendar bi to preseglo vsebino diplomske naloge, zato so izpostavljena nekatera pogostejša.
Poznavanje prednosti in slabosti obveznic je nujno, če ne želimo kasneje obžalovati svojih finančnih odločitev. Del naloge je namenjen tudi prikazu teh lastnosti ter opisu vrste tveganj, ki so jim dolžniški vrednostni papirji izpostavljeni. Splošno mnenje je, da so investicije v obveznice varne in služijo kot protiutež drugim, bolj tveganim vrednostnim papirjem (npr. delnicam, hibridnim vrednostnim papirjem). Vendar smo v zadnjih 3–4 letih dojeli, da so lahko tudi državne obveznice, ki veljajo za najvarnejšo vrsto obveznic, izpostavljene tveganju neplačila. Prav zato je pri računanju zahtevane donosnosti potrebno, da vkalkuliramo pribitke za vsa tveganja, ki nam jih moramo kot gospodarni naložbeniki poznati.
Bonitetne ocene, ki jih izdajajo bolj ali manj znane bonitetne agencije, so stalnica pri obveznicah, pa če se odločamo za investiranje vanje ali za financiranje z njihovo pomočjo. Bonitetna agencija je institucija, ki izdeluje bonitetne ocene ali ratinge za države, finančna/nefinančna podjetja in posameznika. Bonitetne agencije prodajajo svojo storitev javnosti in jo tako seznanjajo s kvaliteto potencialnih naložb oziroma s tveganjem naložb v obliki delnic, obveznic, depozitov ali drugih oblik finančnih naložb. Njihova vloga je pomembna za celotno gospodarstvo, saj podajajo ocene o finančnih produktih in o vanje vključenih strukturiranih finančnih instrumentih.
V zadnjem času se bonitetne agencije ubadajo z upadom ugleda, verodostojnosti, nepristranskosti, saj so se nekatere njihove ocene izkazale za napačne. Zadnji del naloge je namenjen prav tej problematiki, kjer so izpostavljene pomanjkljivosti delovanja bonitetnih agencij, sledijo predlogi za razrešitev tega in zaključek z aktualnimi predlogi regulatorja na evropskem ekonomskem trgu.
Napisani teoriji je dodan praktičen prikaz podrejene obveznice NLB26, ki jo je izdala največja slovenska (sistemska) banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Denarna sredstva iz prodaje te obveznice so bila namenjena povečanju kapitalske ustreznosti banke. Temu smo dodali tudi podatke o trenutnem stanju na obvezniških trgih doma in po svetu ter tako celostno dopolnili diplomsko nalogo. Ključne besede: obveznica, investiranje, bonitetna agencija, bonitetna ocena, banka, gospodarska kriza, tveganja, dolžniški vrednostni papir, Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana, NLB26, donos, obrestna mera, dospelost. Objavljeno v DKUM: 13.07.2011; Ogledov: 3403; Prenosov: 562
Celotno besedilo (880,48 KB) |
8. IZBIRA NAJUSTREZNEJŠIH ALTERNATIV ZA OBLIKOVANJE NALOŽBENEGA PORTFELJA Z ODLOČANJEM PO VEČ KRITERIJIH HKRATIHPatricija Skerbiš, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja individualno raziskavo s pomočjo odločanja po več kriterijih hkrati o izbiri ustreznih alternativ za oblikovanje osebnega naložbenega portfelja. Namen naloge je ugotoviti, katere alternative naj racionalna oseba, katere cilj je povečati donosnost privarčevanih sredstev, vključi v svoj portfelj. Končni rezultat je odvisen od ciljev, ki jih želi odločevalec doseči, od nagnjenosti k tveganju ter razpoložljivega dohodka.
V teoretičnem delu naloge, ki je osnova za izvedbo praktičnega dela, smo predstavili metode za odločanje po več kriterijih hkrati in bistvene lastnosti posameznih alternativ, na katere mora biti odločevalec pozoren, v empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo računalniškega programa Web-HIPRE, ki omogoča reševanje problemov po več kriterijih hkrati, zastavljeni problem rešili.
Ker vsem izbranim alternativam nismo mogli določiti enakih kriterijev in podkriterijev, ampak veljajo za vsako skupino alternativ drugačni kriteriji, smo proces odločanja ponovili za vsako skupino alternativ posebej. Z programom Web-HIPRE smo za vsako skupino alternativ strukturirali odločitveni problem v obliki drevesa odločanja, nato smo opravili merjenje vrednosti alternativ z intervalsko skalo ter določili uteži kriterijem in preference do alternativ, ter izračunali agregirane vrednosti alternativ. Na koncu smo opravili še analizo občutljivosti.
Ko smo za vse skupine alternativ opravili analizo, smo izmed vsake skupine alternativ izbrali najboljšo alternativo in prišli do sklepa, da je glede na izrečene sodbe odločevalca o pomembnosti kriterijev, naložbeni portfelj sestavljen iz dolgoročnega vezanega depozita pri Novi ljubljanski banki, obveznice, ki ga je izdalo podjetje KD Group, delnice farmacevtskega podjetja Krka in delniškega vzajemnega sklada Infond Bric. Ključne besede: Analiza odločanja, večkriterijsko odločanje, kriterij, atribut, alternative, agregirana vrednost, analiza občutljivosti, Web-HIPRE, naložbeni portfelj, dolgoročni vezani depozit, obveznica, delnica, vzajemni sklad Objavljeno v DKUM: 07.07.2011; Ogledov: 2804; Prenosov: 265
Celotno besedilo (1,93 MB) |
9. HIPOTEKARNA OBVEZNICA - PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI IN NEMČIJIMarko Rančigaj, 2010, diplomsko delo Opis: V prvem poglavju govorimo o predmetu raziskovanja. Najprej definiramo pojem hipotekarne obveznice in osvetlimo zgodovinski razvoj ter nastanek tega vrednostnega papirja. Ozrli se bomo na pravna razmerja, ki nastanejo z njeno izdajo. Hipotekarna obveznica velja za varno naložbo zato smo predstavili tudi njene elemente varnosti. Na koncu poglavja smo omenili še vrste hipotekarnih obveznic glede na različne kriterije in načine njene izdaje.
V drugem poglavju predstavljamo slovensko ureditev hipotekarne obveznice. Najprej predstavimo zakonsko podlago in povezavo z drugimi predpisi. Nato se podrobneje posvetimo obravnavi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici. Poglavje nadaljujemo z opredelitvijo in imenovanjem subjektov v slovenskem modelu hipotekarne obveznice. Poglavje zaključimo s subjektivnim mnenjem glede ustreznosti uzakonjenega modela za slovenski čas in prostor.
V tretjem poglavju podrobneje opisujemo postopek izdaje hipotekarne obveznice. Raziščemo kakšen status ima hipotekarna obveznica v praksi slovenskih bank. Nato preučimo možen vpliv hipotekarne obveznice na stanovanjsko področje. V nadaljevanju analiziramo morebitno vlogo SID banke s svojim specifičnim statusom v slovenskem bančnem prostoru na tem področju. Glede na ugotovitve, da v Sloveniji hipotekarne obveznice ni izdal še nihče, v naslednjem podpoglavju govorimo o ovirah za izdajo hipotekarne obveznice. Poglavje zaključimo s slovensko statistiko povezano s področjem hipotekarnega bančništva.
V četrtem poglavju podrobneje predstavljamo ureditev hipotekarne obveznice v Nemčiji. Najprej se posvečamo zakonski podlagi in njenim temeljnim značilnostim, nato na kratko opišemo zgodovino in razvoj predpisov ter aktualno zakonodajo. Nato opišemo in poimenujemo subjekte v nemški ureditvi. Komentiramo še razširjenost hipotekarne obveznice v Nemčiji. Nazadnje prikažemo še nekaj statističnih podatkov v zvezi s hipotekarnimi obveznicami v Nemčiji.
V zadnjem poglavju primerjamo poglavitne značilnosti nemškega in slovenskega modela hipotekarne obveznice. Ključne besede: hipotekarna obveznica, model hipotekarne obveznice, zakonska ureditev v Sloveniji, zakonska ureditev v Nemčiji, Pfandbrief, hipotekarna obveznica v praksi Objavljeno v DKUM: 29.01.2010; Ogledov: 3913; Prenosov: 342
Celotno besedilo (375,69 KB) |