| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA VSEBINE LETNIH POROČIL V IZBRANIH SLOVENSKIH ZAVAROVALNICAH
Elizabeta Bukovec Husak, 2010, diplomsko delo

Opis: Zavarovalniška gospodarska panoga ima v slovenskem gospodarstvu pomembno in prepoznavno vlogo. Slovenske zavarovalnice poročajo o svojem poslovanju in položaju zainteresiranim uporabnikom oz. javnostim tudi z letnimi poročili. Letno poročilo je celostni dokument, ki ga sestavljata računovodsko in poslovno poročilo. V diplomskem delu smo opredelili temeljne institucionalne in strokovne okvire letnega poročanja zavarovalnic v Sloveniji ter pomen letnega poročila zavarovalnic za njegove uporabnike. Analizirali in primerjali smo vsebino sestavin letnih poročil v izbranih slovenskih zavarovalnicah na osnovi modela sodobnega in celovitega letnega poročila. Ugotovili smo, da kakovost letnega poročanja Zavarovalnice Generali narašča v računovodskem delu letnega poročila, kjer so vsebine obvezne in vnaprej določene. Bistvena slabost letnega poročanja Zavarovalnice Generali pa je v odsotnosti prostovoljnih in neračunovodskih informacij za pomembne interesne skupine kot so zaposlenci, zavarovanci in širša javnost. Pričakujemo, da bo uvedba druge faze projekta o računovodenju zavarovalnih pogodb in projekta Solventnost II, dodala letnemu poročanju zavarovalnic nove dimenzije.
Ključne besede: zavarovalnica, Slovenija, letno poročilo, letno računovodsko poročilo, letno poslovno poročilo, zainteresirane javnosti, institucionalni in strokovni okviri letnega poročanja, obvezna in prostovoljna razkritja, računovodske in neračunovodske informacije
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1665; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
DAVČNE INFORMACIJE V LETNIH POROČILIH SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽB
Jelka Vetrih, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar predstavlja davčne informacije v obveznih in prostovoljnih razkritjih k letnim poročilom gospodarskih družb, po posameznih postavkah bilance stanja, izkaza poslovnega izida, izkaza denarnih tokov in izkaza gibanja kapitala. Obvezna razkritja so zakonsko predpisana, prostovoljna pa določi podjetje samo in se večinoma nanašajo na vsebino poslovnega poročila. Del diplomskega seminarja pa je namenjen tudi predstavitvi odloženih davkov, ki so rezultat obračunavanja sedanjih in prihodnjih davčnih posledic, imenujemo jih obdavčljive začasne razlike. Največji poudarek v diplomskem seminarju pa je namenjen ugotavljanju davčnih informacij v prostovoljnih in obveznih razkritjih k letnim poročilom gospodarskih družb kotacije A. Davčne informacije so informacije, na podlagi katerih se oblikuje davčna osnova, torej so to podatki, ki vplivajo na povečanje oziroma zmanjšanje davčne osnove. Prostovoljna razkritja so v izmenjavanju informacij koristna predvsem zaradi skrbi za povečanje vrednosti podjetja. Gre za razkrivanje informacij, ki niso zajeta v računovodskih izkazih. Za dolgoročen obstoj in nadaljnji razvoj družbe je zelo pomembno pravočasno zaznavanje in obvladovanje vseh vrst tveganj. S tem obvezna, predvsem pa prostovoljna razkritja k letnim poročilom, pridobivajo vedno večji pomen.
Ključne besede: Davčne informacije, letna poročila, računovodsko poročilo, prostovoljna razkritja, obvezna razkritja, davčna osnova, računovodski predpisi, davčni predpisi, odloženi davki.
Objavljeno: 20.05.2011; Ogledov: 1458; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (273,70 KB)

3.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA RAZKRITJA V LETNIH POROČILIH JAVNIH SLOVENSKIH DRUŽB
Benjamin Balažic, 2011, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza pomembno vpliva na poslovanje družb, zato smo v naši diplomski nalogi želeli ugotoviti, ali so se zaradi tega spremenila letna poročila družb. V teoretičnem delu smo najprej predstavili namen in sestavo letnih poročil. Predstavili smo razkritja ter jih razdelili na dve skupini, na obvezna razkritja in prostovoljna razkritja. Pri obveznih razkritjih smo predstavili zakon in standarde, po katerih morajo družbe poročati. Pri prostovoljnih razkritjih pa smo predstavili pomembnejše skupine prostovoljnih razkritij. V praktičnem delu smo najprej naključno izbrali letna poročila posameznih javnih družb. Primerjali smo letna poročila pred krizo in v krizi ter skušali ugotoviti, ali je pri poročanju v letnih poročilih prišlo do sprememb. Osredotočili smo se predvsem na prostovoljna razkritja in ugotavljali, kako so se le-ta v času finančne krize spremenila. Pri obveznih razkritjih smo predstavili spremembe v zakonih in standardih, ki so se v času krize spremenili.
Ključne besede: finančna kriza, letno poročilo, razkritja, obvezna razkritja, prostovoljna razkritja.
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 1558; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (492,66 KB)

4.
Obveznost razkrivanja nefinančnih informacij velikih podjetij
Ksenija Vidovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Podjetje mora biti sposobno ustvariti in vzdrževati primerno ravnovesje med poslovnimi potrebami, potrebami različnih interesentov podjetja in naravnim okoljem, v katerem deluje. Poseči moremo daleč v zgodovino, ko so se začela prizadevanja in ozaveščanja človeške družbe o pomembnosti družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Sprva so se podjetja temu upirala, kasneje so v teoriji dojela, da pri družbeni odgovornosti gre za dobrobit družbe, ki je etično pravilna, šele čez čas pa so podjetja teorijo prenesla v prakso in začela družbeno odgovornost tudi uresničevati. Korak dlje sta v letu 2014 stopila Evropski parlament in Evropska komisija z Direktivo 2014/95/EU, ki je nastala s prepričanjem, da je treba povzdigniti preglednost informacij o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah. Direktiva (kakor tudi nacionalni okviri) je pozvala podjetja, da v okviru letnega poročila ali samostojnega poročila pripravijo izjavo o nefinančnem poslovanju, in sicer prvič v letu 2018 za poslovno leto 2017. Gre za pomembna nefinančna razkritja, ki morajo zadovoljiti potrebe po informacijah vlagateljem, zaposlenim, kupcem in drugim zainteresiranim stranem. Podjetja morajo zagotoviti preprost dostop do nefinančnih informacij o njihovem vplivu na okolje in družbo. Evropska komisija je izdala tudi nezavezujoče smernice, ki podjetje usmerijo k najpomembnejšim nefinančnim informacijam, kot so: poslovni model, politike in strategije podjetja, sektorska, okoljska in kadrovska vprašanja, spoštovanje človekovih pravic, zadeve v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, nefinančni kazalniki uspešnosti, osrednja tveganja in politika raznolikosti. Podjetju so letno poročilo in druga javno objavljena poročila osrednje sredstvo za razkritje nefinančne uspešnosti svojim zainteresiranim stranem. Z namenom ugotovitve, ali podjetja v Sloveniji upoštevajo zakonodajni okvir, katere tematske sklope v okviru izjav o nefinančnem poslovanju poročajo in kaj poročajo, smo v empiričnem delu naredili pregled izjav desetih podjetij, in sicer za poslovno leto 2018. Prišli smo do ugotovitve, da so vsa izbrana podjetja vključila potrebne nefinančne podatke v svoje letno poročilo oziroma eno podjetje v poročilo o trajnostnem razvoju. Ker so smernice nezavezujoče, so podjetja poročala različno podrobno, tematske sklope si podjetja različno razlagajo, zato prihaja do razlik v poročanju, razlika je tudi v tem, ali podjetje vključi vse tematske sklope neposredno v izjavo o nefinančnem poslovanju ali pa so določena razkritja v drugih delih letnega poročila. V okviru raziskave nas je zanimalo tudi, ali so podjetja že pred zakonom poročala nefinančne informacije. Za vsa izbrana podjetja lahko trdimo, da so že v letu 2017 za poslovno leto 2016 poročala o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah, ki so tudi v vseh poročilih najpodrobneje predstavljene. Ker se podjetja lahko sama odločijo, po kateri metodologiji bodo poročala, smo se osredotočili tudi na metodologiji GRI in ISO 26000 ter pri izbranih podjetjih preverili, ali so uporabili katero od teh dveh metodologij. Skozi magistrsko delo smo želeli prikazati, da naj podjetjem ne bo razkritje nefinančnih informacij zgolj nujno zakonodajno zlo, ampak da s tem pomagajo svojim zainteresiranim stranem, da boljše razumejo njihovo dejavnost ter dobijo celoten vpogled v rezultate svojega poslovanja.
Ključne besede: izjava o nefinančnem poslovanju, Direktiva 2014/95/EU, Zakon o gospodarskih družbah 70. c člen, obvezna nefinančna razkritja, družbena odgovornost
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 73; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici