| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 38 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
Transparentnost obveščevalno-varnostnih služb v odnosu do javnosti
Mišo Lužnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Obveščevalno-varnostne agencije so organizacije, ki svoje odgovorno delo večinoma opravljajo v tajnosti in razpolagajo z obilico informacij. Nadzorujejo osebe, zbirajo podatke ter opazujejo družbeno-politično dogajanje na lokalni ter globalni ravni z namenom zagotavljanja varnosti in informacijske podpore domači državi. Zaradi narave njihovega dela morajo biti podvržene temeljitemu nadzoru preko posebnih nadzornih teles in zagotavljati ustrezno mero transparentnosti. Na vprašanje transparentnosti obveščevalno-varnostnih služb smo skušali odgovoriti z uporabo različnih virov: državnih zakonodaj, medijskih prispevkov, intervjuja in uradnih spletnih strani. V diplomskem delu smo preučili domačo SOVO, nemško BND, angleško MI5 in ameriško CIO ter skušali postaviti globalne standarde za zagotavljanje transparentnosti. Na zakonodajnem področju se bistvene razlike ne pojavljajo saj agencije delujejo v skladu z lastno zakonodajo, ki pa v nobeni državi ne omenja transparentnosti. Medijsko so vse agencije deležne določene pozornosti s to razliko, da se SOVA sooča predvsem z notranjimi nepravilnostmi in domačimi aferami, medtem ko se preostale tri večinoma omenjajo v povezavi z globalnimi škandali. Vsebina uradnih spletnih strani je na eni strani najskromnejša pri SOVI in BND saj vsebujeta večinoma osnovne informacije ter na drugi strani izredno obsežna pri MI5 ter CII, ki vsebujeta obilico različnih informacij. Intervju izveden z medijskim strokovnjakom je dodatno osvetlil problematiko in ponudil splošen način za zagotavljanje boljše transparentnosti v obveščevalno-varnostnih službah v smislu kontinuitete in stabilnosti v vodstvih služb in nadzornih organov.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, transparentnost, odnosi z javnostmi, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 610; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

32.
Sodelovanje obveščevalno-varnostnih služb s kriminalci
Teja Mahkovic, 2016, diplomsko delo

Opis: Obveščevalna dejavnost je zbiranje informacij, ki jih vlada oziroma država potrebuje za zaščito in uveljavljanje varnostnih, zunanjih, gospodarskih, vojaških in drugih interesov. Tajno sodelovanje kot osnovno metodo dela pri obveščevalni dejavnosti opravlja tajni sodelavec – agent. Zaradi zaščite državnih ciljev in interesov so obveščevalne službe nemalokrat delovale protizakonito (npr. posegale v človekove temeljne pravice). Lahko bi rekli, da obstaja neka splošna praksa, ko obveščevalno- varnostne institucije za dosego in zaščito političnih ciljev države posegajo po metodah, ki imajo pogosto za posledice kazniva dejanja. Jugoslovanska služba državne varnosti je večino svojega osebja in sredstev namenila vohunjenju doma in v tujini. Glavnina vsega vohunjenja v tujini je bila usmerjena proti emigraciji. Udba se je ukvarjala tako z vohunjenjem kot tudi z nekaterimi bolj brutalnimi akcijami, ugrabitvami in umori. Pri svojem delu je uporabila tudi kriminalce, nekaj jih je rekrutirala med emigranti oziroma izseljenci, večinoma pa iz kriminalnega podzemlja države. Eden izmed najbolj znanih kriminalcev, ki so opravljali naloge za Udbo je bil Željko Ražnatović Arkan. Kriminalci kot Arkan so bili idealni ljudje za popolnjevanje paravojaških enot, ki so bile zadolžene za izvajanje umazanih del v obliki etničnega čiščenja, plenjenja, tihotapljenja in gospodarskega kriminala v času vojn na območju bivše Jugoslavije, pa tudi po njih. Vse to početje je potekalo pod neposrednim vodstvom ali z odobravanjem najprej jugoslovanske, kasneje pa srbske Službe državne varnosti.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalno-varnostne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, kriminaliteta, diplomske naloge
Objavljeno: 21.11.2016; Ogledov: 5543; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (371,61 KB)

33.
Notranji nadzor obveščevalno varnostne dejavnosti
Jasmina Milinčić, 2016, diplomsko delo

Opis: Varnost je ena temeljnih človeških dobrin in jo lahko opredelimo kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave (Grizold, 1999: 23). Obveščevalne službe so pomemben instrument za zagotavljanje varnosti države. Te službe imajo moč, katera temelji na njihovih intelektualnih in materialnih potencialih; na tajnosti, v kateri zbirajo, hranijo in obdelujejo podatke, na vztrajnem kopičenju informacij ter na poseganju v človekovo zasebnost in druge temeljne pravice. Kjer je moč, tam so možne tudi zlorabe te moči, bodisi za zasebne ali politične namene. Zaradi zlorab obveščevalnih služb lahko pride do ogrožanja temeljev demokracije, zato je v sodobni demokraciji potrebno nenehno nadzirati obveščevalne službe in tudi tiste, ki s temi službami upravljajo. Nadzor nad izvršilno vejo oblasti in še posebej nad obveščevalnimi službami je večplasten. Izhaja iz ustavnih temeljev države, odvisen pa je tudi od demokratične tradicije in politične kulture, konkretnih razmerij med posameznimi vejami oblasti, dosežene stopnje razvoja demokratičnih odnosov, zgodovinskih okoliščin ter drugih dejavnikov. Posebnost nadzora nad obveščevalnimi službami je ta, da ne more biti urejen na enak način, kot je urejen nadzor nad ostalimi deli državne uprave, saj delovanje obveščevalnih služb javnosti in tudi ostalim znotraj državne uprave ne sme biti popolnoma pregledno, sicer ne more biti učinkovito. Obstoj ustrezne pravne podlage oziroma normativne ureditve je zato eno osrednjih vprašanj in pogojev nadzora nad obveščevalnimi službami.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, SOVA, nadzor, notranji nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 09.05.2018; Ogledov: 277; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (806,48 KB)

34.
Odnos med Zvezno službo za zaščito ustavne ureditve (BfV) in Zvezno obveščevalno službo (BND)
Davor Aničić, 2016, diplomsko delo

Opis: Povezovanje terorističnih združb in vedno večja nevarnost, da bi tudi v Zvezni republiki Nemčiji [ZRN] prišlo do terorističnega napada, je povezalo dve nemški obveščevalni službi − Zvezno službo za zaščito ustavne ureditve [BfV] in Zvezno obveščevalno službo [BND]. Sodelovanje med obveščevalnima službama je danes nujno, da se lahko politično vodstvo in njeni varnostni organi pravočasno soočijo s sodobnimi grožnjami in sprejmejo ustrezne odločitve. Teroristični napadi na ZDA leta 2001 so tudi v ZRN pustili pečat in začela se je nova era na področju zaščite in varnosti njenih državljanov in institucij. Zaradi strahu, da bi se lahko kaj takega zgodilo tudi v ZRN in da se njihova tedanja obveščevalno-varnostna struktura ne more zoperstaviti takemu pojavu oziroma da ima pomanjkljivosti, so začeli z uvajanjem novih varnostnih ukrepov in spreminjanjem ter dopolnjevanjem zakonodaje. Tako so počasi nastajale in se izoblikovale tudi nove oblike sodelovanja med obema obveščevalnima službama. Ne glede na njihovo zakonodajno ločenost in področja dela, jima je bilo dovoljeno priti bolj pogosto v stik druga z drugo. Sodelovanje med BfV in BND danes poteka predvsem preko skupnih podatkovnih baz in skupnih centrov. Sodelovanje med BfV in BND naj bi ZRN prineslo velike prednosti pri dopolnjevanju njihovih nalog. Pojavljali so se tudi dvomi, ali je tako sodelovanje v skladu z državnimi načeli in ali so take nove oblike sodelovanja res potrebne. Že na samemu začetku so se v več primerih izkazale za učinkovite, zato se je povezovanje še večalo ter postalo tesnejše.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalno-varnostni sistem, Nemčija, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 802; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (842,29 KB)

35.
Vpletenost obveščevalno-varnostnih služb v politične umore
Anja Janko, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se navezuje na problematiko svobodnega izražanja ruskih politikov in novinarjev, ki želijo širši javnosti s svojimi raziskovanji prikazati tudi temno plat političnega vodenja in upravljanja Rusije. Politična elita ne podpira posameznikov, ki postavljajo preveč vprašanj o zadevah, ki bi morale ostati tajne. Skozi novejšo zgodovino smo bili priča mnogim političnim umorom, ki so se na ozemlju današnje Ruske federacije začeli pojavljati že leta 1919, začenši z atentatom na Jefimovića Rasputina. Dandanes smo bolj pogosto priča dogodkom, ko oporečnike pred smrtjo psihično ustrahujejo z grozilnimi pismi ali klici, v preteklosti pa so politični umori potekali brez predhodnih ustrahovanj. Obveščevalne službe ščitijo interese države in poskrbijo za utišanje določenih posameznikov, ki delujejo v breme vodilnih političnih osebnosti. Na ozemlju Ruske federacije se je pojavilo vprašanje o demokratičnosti države, saj se skozi leta povečujejo umori vplivnih ljudi. Najbolj odmevni primer je povezan z nekdanjim pripadnikom obveščevalne službe Aleksandrom Litvinenkom, ki se je odločil, da ne samo Rusiji, vendar tudi celemu svetu pove resnico o načinu delovanja in tajnih nalogah, ki jih je moral izvajati kot zaposleni v Zvezni varnostni službi (FSB). Zaradi številnih groženj in ustrahovanj se je z družino preselil v Anglijo, kjer je kmalu zatem umrl za hudo zastrupitvijo. Podobno se je zgodilo tudi z novinarko Ano Politkovsko ter s politikoma Borisom Nemcovom in Sergejem Jušenkom. Umorjeni so bili na višku svoje ustvarjalne moči, ravno ko so začeti javnosti sporočati, da je čas za spremembe. Preiskava umorov je bila po mnenju javnosti v vseh primerih opravljena površno in nerazumljivo. Čeprav naj bi bili storilci za zapahi, javnost od sodišč še vedno zahteva dodatne preiskave.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, politični umori, Rusija, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 448; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (643,70 KB)

36.
Vloga obveščevalno varnostnih služb pri sodelovanju Republike Slovenije v NATO-vodenih operacijah v Afganistanu
Stanka Lavrih, 2018, magistrsko delo

Opis: Po terorističnih napadih Al Kaide v Združenih državah Amerike septembra 2001 se je dojemanje varnostni in groženj mednarodne skupnosti povsem spremenilo. Varnostni svet Organizacije združenih narodov je že dan po terorističnih napadih sprejel Resolucijo 1368 (2001), ki opredeli napade kot oborožen napad na Združene države Amerike in kot ogrožanje mednarodnega miru in mednarodne varnosti. Nepredvidljivo in spremenjeno varnostno okolje v svetu je zahtevalo takojšen odziv. Mednarodna skupnost kot vir ogrožanja identificira Afganistan. Še isto leto so z mandatom Organizacije združenih narodov vzpostavljene Mednarodne sile za pomoč v Afganistanu, katerih vodenje leta 2003 prevzame zveza Nato. Misijo, ki se je zaključila konec 2014, v letu 2015 nadomesti nebojna svetovalna Misija Odločna podpora in se izvaja še danes. Odziv na sodobne grožnje države rešujejo v medsebojnih zavezništvih ter delovanju v mednarodnih operacijah in misijah. Članstvo Republike Slovenije v zvezi Nato je prineslo obveznost izpolnjevanja zavez, ki so bile podane v pristopnem obdobju ter kasneje članstvu. Kot polnopravna članica poleg tega sodeluje v procesu oblikovanja in izvajanja varnostnih in obrambno političnih smernic. Republika Slovenija svoje obveznosti v Zavezništvu izpolnjuje tudi s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah, kot so Nato-vodene mednarodne operacije in misije v Afganistanu, kjer sodeluje od leta 2004. Vloga obveščevalno varnostnih služb pred napotitvijo, v času delovanja ter po zaključku delovanja slovenskih pripadnikov v Nato-vodenih operacijah je izjemno pomembna in ena od najbolj učinkovitih oblik zaščite lastnih sil. Ob upoštevanju omejenih resursov je mednarodno sodelovanje Republike Slovenije ključno pri zagotavljanju tovrstne podpore v Afganistanu.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalno-varnostne službe, NATO, sodelovanje, magistrska dela
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 265; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (779,17 KB)

37.
Dvojni tajni agent
Maša Kop, 2019, magistrsko delo

Opis: Obveščevalne službe imajo v odnosu do državne suverenosti različen pomen. S svojim delovanjem lahko povečajo politično stabilnost sistema ali pa, v nasprotju s tem, povzročijo njegov razpad. Obveščevalno-varnostne službe imajo velik vpliv na politično, vojaško, ekonomsko in varnostno politiko države. Učinkovitost obveščevalnih služb je torej ključna. Prav tako ključniza obveščevalno službo pa so njeni sodelavci, operativci, ki morajo opraviti težko delo, preden pridobijo podatke, potrebne za njihovo obveščevalno službo. Magistrska naloga predstavlja dvojne tajne agente kot subjekt mnogih tajnih služb. Predstavila se bosta obveščevalno-varnostno dejavnost in potek obveščevalnega ciklusa. V magistrski nalogi bodo predstavljeni tudi tajno sodelovanje, tajni sodelavci, pridobivanje tajnih sodelavcev in vrste tajnih sodelavcev. Tajni podatki se bodo uvrstili, pregledali se bodo vrste tajnih podatkov ter način zbiranja tajnih podatkov. Naloga predstavlja dvojne tajne sodelavce. Zaradi lažjega razumevanja njihovega dela se bodo predhodno opisale tudi zgoraj navedene stvari. Ker je dostopne literature o dvojnih kombinacijah tajnih sodelavcev manj, se za boljše razumevanje in večje število podatkov o obravnavani temi naredi SWOT analizo kompetenc dvojnih tajnih sodelavcev. V nalogi nam bodo vodilo v nadaljevanju postavljene hipoteze, ki se na podlagi vseh pridobljenih podatkov tudi potrdi ali ovrže. Na koncu naloge se predstavijo tudi kompetence SWOT analize dvojnih tajnih sodelavcev.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, dvojni tajni sodelavci, kompetence, SWOT analiza, magistrska dela
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 558; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (496,58 KB)

38.
Pristopi obveščevalnih služb pri odkrivanju radikalizacije
Jernej Novak, 2019, diplomsko delo

Opis: Radikalizacija je nejasno opredeljena skozi varnostne, družboslovne in pravne znanosti. Je vseprisoten pojav, ki potencialno ogroža družbeno-pravni red. Zaradi njenih posledic je prevencija le-te smiselna za ohranjanje suverenosti varnih držav. Obveščevalne službe so zaradi tajnosti, analitičnih kapacitet, operativnih zmožnosti in posebnih metod dela, zelo primeren instrument v boju proti radikalizaciji. Kljub temu je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija še vedno močno omejena pri obravnavi radikalizacije, kajti zakonsko jo veže element tujine, ki omejuje delo na področju notranje varnosti. Zaradi izkušenj iz časov, ko je bila v Sloveniji totalitarna državna ureditev in je delovala politična policija, ima razprava o delu obveščevalnih služb na notranjepolitičnem področju že vnaprej negativno konotacijo. Toda, če želimo ohranjanti blaginjo, mir in varnost, je neizvajanje preventivnih varnostnih programov izpuščena priložnost za preprečitev padca varnostnih standardov, porasta družbenih trenj in ne nazadnje tudi človeških žrtev.
Ključne besede: diplomske naloge, radikalizacija, obveščevalno-varnostne službe, prevencija
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 165; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici