| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Gestapo - državni terorizem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Stanislav Pančur, 2012, diplomsko delo

Opis: Celoten namen diplomske naloge je potrditi tezo da je gestapo bil oblika državnega terorizma, ki je z strategijo posrednega nastopanja in strategijo psiho-loško-propagandnega delovanja uresničil svoje cilje. V nalogi sem pobliže predstavil gestapo vse od nastanka, njegovo strukturo, delovna področja, zakone in cilje, naloge, ki so jih opravljali in izvrševali na okupiranih območjih po Evropi. V nadaljevanju diplomskega dela sem opisal državni terorizem kot pojem, njegovi začetki in katere so značilnosti državnega terorizma. Iz vsega napisanega sklepam, da je nacistična Nemčija bila »idealen« primer državnega terorizma, katerega je izvajala obveščevalno-varnostna služba gestapo. Nekaj besed sem namenil tudi sami propagandi in predstavil nekaj različnih pogledov avtorjev o samem pojmu. Gestapo je s propagando skušal sistematično vplivati preko množičnih komunikacij na mišljenje in s tem na vedenje ljudi. Pritegnilo me je tudi dejstvo,da so v nacistični Nemčiji že pred vojno ustanovili ministrstvo za propagando, o čemer sem napisal tudi nekaj besed. Gestapo je z načinom strategije posrednega nastopanja uporabil več načinov prisile. Tako je bila prisila: politična, psihološko-propagandna, ustvarjali in uporabljali so agente za vpliv, izrabljali so krizo ter organizirali državne udare. V diplomski nalogi sem si postavil dve zanimivi hipotezi, ki sem jih v nadaljevanju naloge tudi obelodanil. Gestapo vsekakor ni prinesel nič pozitivnega, je pa dokazal kako so/smo ljudje vodljivi, kar nam je lahko v opomin, da se taisti primeri sistemov ne bodo nikoli več ponovili.
Ključne besede: gestapo, državni terorizem, prisila, strategija posrednega nastopanja, obveščevalno-varnostne službe, Nemčija, diplomske naloge
Objavljeno: 22.11.2012; Ogledov: 1707; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (415,53 KB)

22.
Nadzor mednarodnih komunikacijskih sistemov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Mitja Kos, 2013, diplomsko delo

Opis: Obveščevalna dejavnost je proces zbiranja, obdelave, analize podatkov in posredovanja informacij. Obveščevalne službe zbirajo podatke v različnih okoljih. Informacijska revolucija, predvsem pa razvoj novih komunikacijskih sistemov, je dala obveščevalnim službam nove možnosti pridobivanja informacij, ki potujejo po teh sistemih. Izredno pomemben vir pridobivanja informacij so postali mednarodni komunikacijski sistemi. Zato so obveščevalne službe razvile različne metode in sredstva, ki jim omogočajo nadzor mednarodnih komunikacij. Ker gre v primeru nadzora mednarodnih komunikacij za dejavnost, ki lahko posredno omogoči tudi nadzor nacionalnih komunikacijskih sistemov, je zelo pomembno, kako je ta dejavnost obveščevalnih služb nadzorovana. V Republiki Sloveniji je opredeljenih več oblik nadzorstva nad obveščevalno-varnostnimi službami. Med te oblike nadzorstva spadajo nadzor zakonodajne oblasti, nadzor izvršilne oblasti, nadzor sodne oblasti in nadzor civilne družbe. Če je nadzor nad klasičnimi načini pridobivanja podatkov zadovoljivo urejen, naj bi bil nadzor nad področjem nadzora mednarodnih komunikacij zaradi številnih pravnih nejasnosti, predvsem kdo naj nadzor dovoli, po mnenju zlasti informacijske pooblaščenke neustrezno urejen. Podobne težave imajo tudi obveščevalne službe drugih držav. Še najbolje ima to področje urejena Nemčija v tako imenovanem Gesetzu G-10, v katerem so opisana pooblastila Zvezne obveščevalne službe na področju kontrole pisemskih pošiljk, komunikacij.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, nadzor, komunikacijski sistemi, diplomske naloge
Objavljeno: 31.05.2013; Ogledov: 1510; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (422,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

23.
Viri podatkov v obveščevalni dejavnosti : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rok Jurše, 2014, diplomsko delo

Opis: Obveščevalna dejavnost je prisotna skozi celotno zgodovino. Človek je skozi stoletja razvil metode in načine za zbiranje podatkov, njihovo analiziranje in posredovanje v obliki, ki omogoča te podatke čim bolj učinkovito uporabiti. Z razvojem informacijske tehnologije so čedalje bolj v ospredju lahko dostopni javni viri. Moderna tehnologija na področju komunikacij, računalništva in mobilnosti, pospešuje razvoj obveščevalne dejavnosti in izpopolnjevanje njenih metod dela. Vendar obveščevalna dejavnost ni samo zbiranje podatkov ali posredovanje golih podatkov in informacij kot dejstvo, ampak je tudi dejavnost, ki pridobljen podatek obdela, analizira in procesira, da dobimo obveščevalno informacijo (obveščevalni ciklus). Obveščevalna dejavnost ima več nalog, namenov uporabe ali ciljev (informativne, represivne ali varnostno-preventivne), zato so nastale pri obveščevalni dejavnosti različne zvrsti: obveščevalna, protiobveščevalna, varnostna in vojaška. Obveščevalne službe pridobivajo podatke iz različnih virov. Te vire lahko razdelimo na tri glavne skupine: HUMINT (Human Intelligence) - zbiranje podatkov in informacij z uporabo človeških virov. TECHINT (Tehnical Intelligence) - zbiranje podatkov in informacij z uporabo tehnične opreme oziroma elektronskih sredstev. OSINT (Open Source Intelligence) - zbiranje podatkov iz javno dostopnih elektronskih medijev, računalniških baz podatkov in različnih računalniških omrežij, tiska in literature. V tem diplomskem delu bomo predstavili obveščevalno-varnostno dejavnost, obveščevalno-varnostni sistem in obveščevalno-varnostno službo, njeno delo, način dela ter način pridobivanja podatkov iz različnih virov. Pojasnili bomo pojem obveščevalni cikel, in s tem način in metode dela obveščevalne dejavnosti. Predstavili bomo razliko med podatkom in informacijo ter razliko med podatki pridobljeni iz javnih in tajnih virov. V samem jedru diplomskega dela, se bomo osredotočili na razčlembo in natančen opis vseh virov in načina pridobivanja podatkov v obveščevalni dejavnosti
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, podatki, obveščevalni viri, diplomske naloge
Objavljeno: 21.11.2014; Ogledov: 1192; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (625,49 KB)

24.
Vpliv obveščevalno-varnostnih služb na delo diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Gregor Črešnar, 2014, diplomsko delo

Opis: Pravočasne in pravilne informacije prinašajo marsikatero prednost na mnogoterih področjih; posodabljanje informacijskih tokov zato postaja vedno pomembnejše. Prepletenost obveščevalno–varnostnih in diplomatskih dejavnosti je vedno tesnejša, medsebojna povezanost pa tudi nujna za odgovorno in pravilno sistemsko ravnanje države na mednarodnem prizorišču. V zadnjem času odmevnost primerov, npr. aferi Wikileaks in Prizm, izpostavlja obveščevalno-varnostno dejavnost, ki za večino ljudi včasih ni predstavljala kategorije, vredne pozornosti. Razkrivanje podatkov, agenturnih mrež, metod in taktike dela ter osebnih podatkov agentov varnostno–obveščevalnih služb povzroča med odgovornimi velik strah, ki se na eni strani kaže v zanikanju in demantiranju navedenega, na drugi pa postavlja pod vprašaj zakonitost metod dela obveščevalno–varnostnih služb. Strah pred popolnim nadzorom in hrambo podatkov dosega neslutene razsežnosti; med ljudmi povzroča polarizacijo in razklanost v mišljenju, saj lahko prav močna informacijska podpora paradoksalno zavrti kolo časa za mnogo let nazaj. Razvejanost diplomatsko–konzularne mreže med drugim prinaša tveganja, s katerimi se je treba soočiti zaradi zaščite informacijskih tokov oziroma preprečitve odtekanja informacij, vse z namenom zagotavljanja optimalne varnosti. Navedeno je povezano tako z ustreznim finančnim vložkom kot z različnimi oblikami izobraževanj in izpopolnjevanj.
Ključne besede: diplomacija, diplomatska predstavništva, konzularna predstavništva, varnost, varovanje, obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, tajni podatki, nadzor, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 22.04.2014; Ogledov: 869; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (505,48 KB)

25.
Sodelovanje in povezovanje obveščevalno-varnostnih služb RS na nacionalni in mednarodni ravni : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rok Kokotec, 2014, diplomsko delo

Opis: Obveščevalne in varnostne službe obstajajo že zelo dolgo, vendar je bilo njihovo delovanje dolga leta zavito v tančico skrivnosti in mistificirano. Razlogov za to je bilo več, odvisni pa so bili od političnega položaja v posamezni skupnosti. Dolga leta so delovale brez jasne zakonske podlage v interesu vodilnih političnih struktur, največkrat znotraj državnih meja. Po združitvi Evrope in po padcu berlinskega zidu pa so državne meje začele padati, s tem pa je začelo rasti tudi čezmejno sodelovanje. Rasti so začele organizirane kriminalne skupine pa tudi organizirane skupine, ki so želele z nasilnimi akcijami doseči svoje cilje, pa kakršni koli so ti že bili. Rast mednarodnega sodelovanja je v zadnjih letih zagotovo najbolj opazna sprememba v načinu delovanja modernih obveščevalnih služb, kamor sodi tudi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija. Ta ima zaradi svojih zakonskih obveznosti in večletnih izkušenj na področju proti terorizmu pomembno vlogo pri zbiranju ter vrednotenju podatkov in pripravi informacij ter hkrati pomembno organizacijsko in povezovalno vlogo v celotnem sistemu. Njena uveljavljena vloga na področju terorizma je priznana tudi v tujini.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, varnostne službe, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 19.11.2014; Ogledov: 849; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (717,08 KB)

26.
Odnos obveščevalno-varnostnih sistemov do kazenskih postopkov - primerjalna analiza ureditev Slovenije in Srbije
Aleksandar Mijatović, 2015, magistrsko delo

Opis: Problematika posebnih preiskovalnih ukrepov v izvedbi obveščevalno-varnostnih služb je z mednarodnega vidika in vidika primerjanih držav neločljiv del kazenskopravne in varnostne politike. Dejavnost obveščevalno-varnostnih služb se mora izvajati usklajeno s podobnimi dejavnostmi na tem področju. Javna pooblastila v rokah varnostnih organov posameznih držav lahko povzročajo dualizem pri izvajanju preiskovalnih dejanj. Te okoliščine tako vplivajo na zmedo pri preiskovanju, preprečevanju in odkrivanju določenih kaznivih dejanj. V zvezi s tem smo določili standardizacijo pravnih predpisov in nadzor procesnih dejanj obveščevalno varnostnih služb kot inherenten del pravosodne problematike, ki nedvomno vplivata na oceno zakonitosti takega ravnanja. S primerjalno analizo pravnih sistemov Slovenije in Srbije smo raziskovali notranjo varnostno politiko ter procesno logiko v postopkih obveščevalno-varnostnih preiskav. Države imajo diskrecijsko pravico izvajanja notranje varnostne politike, ki določa dejavnosti in pooblastila nacionalnih obveščevalno-varnostnih služb. Razlike med pravnimi sistemi primerjanih držav lahko povzročijo zakonsko neujemanje predpisov s področja obveščevalno-varnostnih preiskav. V luči naporov reševanja mednarodne kazenske problematike smo določili varstvo človekovih pravic in osnovnih svoboščin kot temelj za presojo dovoljenosti obveščevalno-varnostnih dokazov. Če so izpolnjeni vsi pravni pogoji, ni nobenega dvoma o ustavnosti tako zbranih dokazov.
Ključne besede: nacionalna varnost, kazenski postopek, obveščevalno-varnostne službe, posebni preiskovalni ukrepi, pravosodni organi, mednarodno sodelovanje, Slovenija, Srbija, magistrska dela
Objavljeno: 03.03.2015; Ogledov: 570; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (608,67 KB)

27.
Obveščevalno-varnostne službe in terorizem
Boštjan Nakrst, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje socialne, politične in druge pogoje, ki pripeljejo do terorizma, koeksistenco med organiziranim kriminalom in terorizmom, predvsem z vidika izvajanja logističnega »suporta« kriminalnih združb pri dobavi orožja terorističnim organizacijam, potek finančnih transakcij in pranje denarja, katera so namenjena za izvrševanje terorističnih dejavnosti po svetu, preučuje tudi, ali obstajajo morebitni transferji orožja in denarja skozi Slovenijo ter vlogo obveščevalno-varnostnih služb, drugih varnostnih subjektov in Urada za preprečevanje pranja denarja pri preprečevanju ter zaznavanju tovrstnih transakcij oz. transportov. Ob tem teroristične skupine, kot plačilo za dobavljeno orožje, velikokrat kriminalnim združbam plačujejo s prepovedanimi drogami oziroma jim nudijo zaščito. Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo in NATO sprejela mednarodne obveznosti ter pravice, ki izvirajo iz obeh organizacij, posledično pa se mora opredeljevati do mednarodnih političnih vprašanj ter sodeluje v mednarodnih mirovnih misijah. Zaradi tega se je tudi spremenila njena varnostna ogroženost, saj je z vstopom v NATO sprejela pravilo, da je napad na eno izmed članic NATA napad na vse članice NATA. Prav tako diplomsko delo preučuje vpliv lege Slovenije na njeno varnost, saj se Slovenija nahaja na Balkanskem koridorju, preko katerega poteka velik del transporta prepovedanih drog. Z vstopom Slovenije v evroatlantske povezave in s še vedno nemirnim Balkanskim polotokom se spreminja slovenski geopolitični in geostrateški položaj ter se s tem posledično lahko tudi veča oziroma manjša varnostna ogroženost v mednarodnem okolju.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, terorizem, boj proti terorizmu, diplomske naloge
Objavljeno: 25.05.2015; Ogledov: 967; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (392,71 KB)

28.
Kompetence analitika v obveščevalno-varnostnih službah
Denis Zver, 2015, magistrsko delo

Opis: Delo analitika v obveščevalno-varnostni službi je znotraj celotnega obveščevalnega procesa ključnega pomena, zato je kompetentnost kadra zaposlenega v analitičnih službah zelo pomembna. Obveščevalno-varnostne službe se pri kadrovanju analitikov soočajo s številnimi izzivi, saj gre za zahtevno delovno mesto, ki potrebuje analitika s široko paleto kompetenc (znanj, sposobnosti, veščin in osebnostnih značilnosti). Na osnovi pregleda tuje in domače strokovne literature ter na osnovi ugotovitev, do katerih smo prišli s pomočjo intervjujev s predstavniki obveščevalno-varnostnih služb v Sloveniji, smo definirali profil analitika oziroma model kompetenc, ki se zahtevajo za delovno mesto analitika v obveščevalno-varnostnih službah. Ključne kompetence obveščevalno-varnostnega analitika predstavljajo predvsem samoiniciativnost, timsko delo, discipliniranost, intelektualni pogum, analitično razmišljanje (miselne sposobnosti), kreativnost, motivacija za delo ter želja po učenju (samoizobraževanje). Pomemben vidik analitične dejavnosti predstavljajo tudi psihološki dejavniki (zaznavanje, spomin) in vplivi dejavnikov, kot je časovni pritisk, subjektivnost podatkov, pomanjkanje podatkov in podobno. Analitikom v obveščevalno-varnostnih službah to ne sme povzročati pretiranih težav. Za kvalitetno analitično delo je potrebno dobro razumevanje omenjenih dejavnikov. Vse našteto morajo upoštevati obveščevalno-varnostne službe pri iskanju kadra za svoje analitične službe, saj bodo le tako našli primerne kandidate, ki bodo kos zahtevnim analitičnim nalogam.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalno-varnostne službe, analitika, magistrska dela
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 1073; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (949,59 KB)

29.
Vloga in pomen Slovenske obveščevalno-varnostne agencije skozi prizmo globalnih obveščevalnih služb
Anamarija Špišić, 2015, diplomsko delo

Opis: Po padcu Berlinskega zidu oziroma padcu železne zavese se je prej dokaj »urejen« svet radikalno spremenil. Sodobne oblike groženj so pripeljale do zavedanja, da nacionalne krepitve zmogljivosti varnostnega področja ne bodo zadostovale za uspešno in učinkovito zoperstavljanje in do točke, ko se zahteva vzpostavitev sodelovanja med subjekti varnostnih sistemov navznoter in navzven. To pomeni, da je potrebno zgraditi tudi stabilno sodelovanje obveščevalnih služb različnih držav, kar bo nudilo podporo odločanju regionalnih, mednarodnih in globalnih integracij o mednarodnih in globalnih varnostnih politikah. Na ravni Evropske unije sodelovanje obveščevalnih služb zaostaja za sodelovanjem med varnostnimi organi, kot je policija, vendar so teroristični napadi v prvem desetletju 21. stoletja zahtevali širjenje sodelovanja tudi na področje obveščevalne dejavnosti. Kot posledica tega sodelovanja se je pojavila tudi nova oblika pridobivanja podatkov – pridobivanje podatkov s pomočjo mednarodnega sodelovanja. V diplomskem delu poskušamo ugotoviti, kateri so tisti podatki, s katerimi lahko Slovenska obveščevalno – varnostna agencija (SOVA), s tem da jih posreduje tujim obveščevalnim službam, doprinese k mednarodni varnosti in kateri so podatki, ki jih SOVA lahko dobi od tujih obveščevalnih služb. Kljub svoji majhnosti je SOVA pri svojem delu uspešna in učinkovita, tako da se lahko glede učinkovitosti primerja tudi s tujimi obveščevalnimi službami, ki so veliko večje. Osredotočili smo se na mednarodno sodelovanje SOVE z obveščevalnimi službami, ki jim lahko damo oznako »velike«: nemška Zvezna obveščevalna služba (BND), ameriška Centralna obveščevalna agencija (CIA), britanska Tajna obveščevalna služba (MI6),ruska Zvezna varnostna služba (FSB), francoski Generalni direktorat za zunanjo varnost (DGSE), italijanska Agencija za obveščevalno dejavnost in zunanjo varnost (AISE).
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, obveščevalne službe, SOVA, diplomske naloge
Objavljeno: 15.01.2016; Ogledov: 1535; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (871,58 KB)

30.
Odpiranje arhivov obveščevalno-varnostnih služb - primer Slovenije
Nuša Skamen, 2015, diplomsko delo

Opis: Vsaka obveščevalna služba hrani vse svoje pridobljene podatke v bazah podatkov. Glede na določeno zakonodajo pa mora po določenem času (odvisno od vsake posamezne države) te podatke predati pristojnemu državnemu arhivu, ki mora s tem arhivom ravnati v skladu z ustrezno zakonodajo (pri nas to področje podrobneje opredeljuje Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki med drugim določa do kdaj je dostop prepovedan ter tudi vse kasnejše ravnanje s tem gradivom. Nad določenimi arhivi, ki so pod oznako »tajno«, pa je potrebna stalna kontrola, saj bi lahko v primeru, če bi ti arhivi, oziroma tajni podatki prišli v »roke« nepooblaščeni osebi, do določene mere ogrozilo varnost ali vsaj mednarodni ugled, oziroma položaj države v mednarodni skupnosti. V javnosti in v krogu političnih strank se je na to temo veliko govorilo, saj so privrženci, tako desne, kot leve politične opcije, še vedno neenotni, predvsem glede odprtja arhivov nekdanje SDV. Da bi dosegli boljšo dostopnost do teh arhivov, kot so navajali v medijih, smo volilni upravičenci RS imeli možnost da se o tem izjasnimo in odločimo na kar dveh referendumih. Dejstva, do katerih smo med drugim prišli so tudi, da kljub temu kako se določeni posamezniki trudijo, da bi prišli do dejanskih dejstev o delovanju nekdanje SDV, so na drugi strani določeni posamezniki, ki se trudijo, da se ta dejstva širši javnosti nikoli ne bi do potankosti razkrila.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, tajni podatki, arhiv, diplomske naloge
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 434; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (405,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici