| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost kot podpora proaktivnemu ukrepanju zoper terorizem
Din Hadžić, 2020, diplomsko delo

Opis: Terorizem je danes v svetu ena največjih varnostnih groženj in tveganj. V sodobnih razmerah se terorizem povezuje z drugimi varnostnimi grožnjami, zlasti z organiziranim kriminalom, nedovoljenimi dejavnostmi na področju orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, nezakonitimi migracijami ter trgovino z ljudmi, orožjem in prepovedanimi drogami. Razvoj terorizma na meddržavno raven je spodbudil svet v razvoj in delovanje v smeri skupnega globalnega zatiranja te vrste transnacionalnega kriminala. Pri tem je kriminalističnoobveščevalna in njegova nadgradnja obveščevalno vodena policijska dejavnost kot podpora proaktivnemu boju zoper terorizem izredno pomembna. Države Evropske unije so se na nove izzive odzvale s kriminalističnoobveščevalno dejavnostjo, ki zajema proces zbiranja informacij iz vseh zakonitih razpoložljivih virov, njihovo vrednotenje, vnašanje v informacijski sistem ter analiziranje z namenom zagotavljanja kriminalističnooobveščevalnih informacij za potrebe podpore načrtovanja policijskih dejavnosti in odločanja o policijskih ukrepih za preprečevanje in odkrivanja preiskovalnih kaznivih dejanj in ugotavljanja premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj. Leta 2004 Haški program zahteva uvajanje obveščevalno vodene policijske dejavnosti, ki je uradno udejanjena leta 2005 z oblikovanjem Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela (ang. European Crime Intelligence Model, [ECIM]), poleg tega Haški program zahteva oblikovanje in implementacijo nacionalnih kriminalističnoobveščevalnih modelov, ki bi predstavljali podsisteme samega ECIM-a. S tem na veljavi pridobi strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost.
Ključne besede: diplomske naloge, strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, terorizem, obveščevalno vodena policijska dejavnost, evropski kriminalističnoobveščevalni model
Objavljeno: 22.10.2020; Ogledov: 162; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Pomen obveščevalno vodene policijske dejavnosti za omejevanje kriminalitete
Stiven Bozhinoski, 2020, diplomsko delo

Opis: V času krčenja finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo policijske organizacije in vse večjega naraščanja števil kriminalnih dejanj se poraja vprašanje o možni vpeljavi novega policijskega modela, ki bi zamenjal stari militaristični model, ki se kaže kot neučinkovit zaradi česar mora policija narediti temeljite sistemske spremembe. Danes za najučinkovitejši model vodenja velja model obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Ta model skrbno razporeja razpoložljiva sredstva organizacije in se osredotoča na kazniva dejanja, ki so nevarna, ponavljajoča se in predstavljajo največji problem policije, torej tista kazniva dejanja, ki jih policija prioritetno obravnava. Številne države članice Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, so kot odgovor na moderni čas, ki za sabo vleče številne izzive, s katerimi se soočajo policijske organizacije, opredelile vpeljavo novega policijskega modela kot enega ključnih ciljev. V resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007-2011 (2007) je bil prvič kot ključni cilj Slovenije v boju proti kriminalu določena vzpostavitev koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Da bi bil potencial modela obveščevalno vodene policijske dejavnosti popolnoma izkoriščen, je potrebno njegovo razumevanje s strani vseh zaposlenih v policiji. Nujno potrebno je upoštevanje vseh njegovih faz obveščevalnega ciklusa, kajti vsaka faza nadgrajuje prejšnjo, tako da so faze med seboj povezane. Nujna je izdelava kakovostnih končnih obveščevalnih izdelkov, ki bodo pravočasno posredovani vodstvenim kadrom, in bodo s podanimi priporočili pripomogli k čim učinkovitejšemu sprejemanju odločitev, ki bodo nedvomno vplivale na kakovostnejše in varnejše življenje državljanov. Ugotovili smo, da si slovenska policija prizadeva za vpeljavo obveščevalno vodene policijske dejavnosti, čeprav je poznavanje delovanja novega modela še dokaj slabo. Zato bo potrebno še veliko izpopolnjevanja zaposlenih na tem področju.
Ključne besede: diplomske naloge, policijski model, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, slovenska policija
Objavljeno: 22.06.2020; Ogledov: 388; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Predlog modela ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalnovarnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji
Jaroš Britovšek, 2019, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Cilj prispevka je pokazati razliko med oceno ogroženosti in oceno tveganj ter razviti predlog modela izdelave teh ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji in hkrati spodbuditi praktike k uporabi enotne metodologije in terminologije na tem področju. Metode: Prispevek je strokovne narave in temelji na analizi procesa izdelave ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalno-varnostnih dejavnosti. Ugotovitve: Pri obravnavani tematiki obstajajo nekatere nejasnosti, ki se nanašajo na trenutno uporabo terminov grožnja in tveganje, ter posledično ocene ogroženosti in ocene tveganj. Avtor izhaja iz ideje, da so ocene ogroženosti del ocene tveganj, ki poleg ogroženosti vsebuje še pomembnost in ranljivost tarče. Nadalje je opredeljena terminologija, predstavljene pa so tudi nekatere hevristične rešitve ter predlog modela izdelave ocene ogroženosti in ocene tveganj primernih za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Obveščevalno-varnostna dejavnost se odvija v kompleksnem okolju z visoko stopnjo negotovosti, kjer je zaželena preprostejša in bolj prilagodljiva metodologija. Avtor priporoča uporabo hevristike, kar pri oceni ogroženosti pomeni, da več, kot je potrjenih indikatorjev, večja je verjetnost uresničitve grožnje, pri oceni tveganj pa, da se tveganje poviša ob povečani ogroženosti, ranljivosti ter pomembnosti tarče, in obratno. Praktična uporabnostin pomembnost prispevka: Prispevek se ukvarja z izdelavo ocen ogroženosti in ocen tveganj, z namenom poskusa poenotenja procesov izdelave in terminologije ter razumevanja omenjenih ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, tarče, grožnje, tveganja, ranljivosti, ocene ogroženosti, Slovenija, ocene tveganj
Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 236; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Dvojni tajni agent
Maša Kop, 2019, magistrsko delo

Opis: Obveščevalne službe imajo v odnosu do državne suverenosti različen pomen. S svojim delovanjem lahko povečajo politično stabilnost sistema ali pa, v nasprotju s tem, povzročijo njegov razpad. Obveščevalno-varnostne službe imajo velik vpliv na politično, vojaško, ekonomsko in varnostno politiko države. Učinkovitost obveščevalnih služb je torej ključna. Prav tako ključniza obveščevalno službo pa so njeni sodelavci, operativci, ki morajo opraviti težko delo, preden pridobijo podatke, potrebne za njihovo obveščevalno službo. Magistrska naloga predstavlja dvojne tajne agente kot subjekt mnogih tajnih služb. Predstavila se bosta obveščevalno-varnostno dejavnost in potek obveščevalnega ciklusa. V magistrski nalogi bodo predstavljeni tudi tajno sodelovanje, tajni sodelavci, pridobivanje tajnih sodelavcev in vrste tajnih sodelavcev. Tajni podatki se bodo uvrstili, pregledali se bodo vrste tajnih podatkov ter način zbiranja tajnih podatkov. Naloga predstavlja dvojne tajne sodelavce. Zaradi lažjega razumevanja njihovega dela se bodo predhodno opisale tudi zgoraj navedene stvari. Ker je dostopne literature o dvojnih kombinacijah tajnih sodelavcev manj, se za boljše razumevanje in večje število podatkov o obravnavani temi naredi SWOT analizo kompetenc dvojnih tajnih sodelavcev. V nalogi nam bodo vodilo v nadaljevanju postavljene hipoteze, ki se na podlagi vseh pridobljenih podatkov tudi potrdi ali ovrže. Na koncu naloge se predstavijo tudi kompetence SWOT analize dvojnih tajnih sodelavcev.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, dvojni tajni sodelavci, kompetence, SWOT analiza, magistrska dela
Objavljeno: 14.08.2019; Ogledov: 1259; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (496,58 KB)

5.
Implementacija koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti v Sloveniji, Srbiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem in v Črni gori
Nejc Bizant, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je raziskovalno delo s področja implementacije koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti, kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, kriminalističnoobveščevalnih izdelkov in sodelovanja pri pripravi ocene ogroženosti s strani hudih in organiziranih oblik kriminala v EU v okviru evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. Sestavljena je iz pregleda literature s proučevanega področja ter raziskovalnega dela, kjer je bila izvedena kvalitativna raziskava stopnje implementacije obveščevalno vodene policijske dejavnosti v preučevanih državah – Sloveniji, Srbiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem in v Črni gori. Ugotovljeno je bilo, da model obveščevalno vodene policijske dejavnosti še ni implementiran v vseh preučevanih državah. To je bilo ugotovljeno s presojanjem osmih kriterijev, ki obsegajo organizacijsko strukturo, priročnik za implementacijo kriminalističnoobveščevalnega modela in obveščevalno vodene policijske dejavnosti, zakonsko ureditev, vpeljan kriminalističnoobveščevalni model, uporabo kriminalističnoobveščevalnih izdelkov, kompatibilnost z evropskim kriminalističnoobveščevalnim modelom, zavezo in sodelovanje vodstva in izobraževanje, usposabljanje ter osveščanje. Ugotovljeno je bilo, da so vse preučevane države pri implementaciji koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti upoštevale temeljne postulate koncepta. Pri analizi koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti v preučevanih državah je bilo tudi ugotovljeno, da imajo preučevane države urejen oz. kompatibilen nacionalni kriminalističnoobvečevalni model z Evropskim kriminalističnoobveščevalnim modelom ter da sodelujejo z Europolom in ostalimi državami članicami.
Ključne besede: magistrska dela, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalističnoobveščevalni model, implementacije
Objavljeno: 28.02.2019; Ogledov: 668; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
Vloga obveščevalno varnostnih služb pri sodelovanju Republike Slovenije v NATO-vodenih operacijah v Afganistanu
Stanka Lavrih, 2018, magistrsko delo

Opis: Po terorističnih napadih Al Kaide v Združenih državah Amerike septembra 2001 se je dojemanje varnostni in groženj mednarodne skupnosti povsem spremenilo. Varnostni svet Organizacije združenih narodov je že dan po terorističnih napadih sprejel Resolucijo 1368 (2001), ki opredeli napade kot oborožen napad na Združene države Amerike in kot ogrožanje mednarodnega miru in mednarodne varnosti. Nepredvidljivo in spremenjeno varnostno okolje v svetu je zahtevalo takojšen odziv. Mednarodna skupnost kot vir ogrožanja identificira Afganistan. Še isto leto so z mandatom Organizacije združenih narodov vzpostavljene Mednarodne sile za pomoč v Afganistanu, katerih vodenje leta 2003 prevzame zveza Nato. Misijo, ki se je zaključila konec 2014, v letu 2015 nadomesti nebojna svetovalna Misija Odločna podpora in se izvaja še danes. Odziv na sodobne grožnje države rešujejo v medsebojnih zavezništvih ter delovanju v mednarodnih operacijah in misijah. Članstvo Republike Slovenije v zvezi Nato je prineslo obveznost izpolnjevanja zavez, ki so bile podane v pristopnem obdobju ter kasneje članstvu. Kot polnopravna članica poleg tega sodeluje v procesu oblikovanja in izvajanja varnostnih in obrambno političnih smernic. Republika Slovenija svoje obveznosti v Zavezništvu izpolnjuje tudi s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah, kot so Nato-vodene mednarodne operacije in misije v Afganistanu, kjer sodeluje od leta 2004. Vloga obveščevalno varnostnih služb pred napotitvijo, v času delovanja ter po zaključku delovanja slovenskih pripadnikov v Nato-vodenih operacijah je izjemno pomembna in ena od najbolj učinkovitih oblik zaščite lastnih sil. Ob upoštevanju omejenih resursov je mednarodno sodelovanje Republike Slovenije ključno pri zagotavljanju tovrstne podpore v Afganistanu.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalno-varnostne službe, NATO, sodelovanje, magistrska dela
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 464; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (779,17 KB)

7.
Notranji nadzor obveščevalno varnostne dejavnosti
Jasmina Milinčić, 2016, diplomsko delo

Opis: Varnost je ena temeljnih človeških dobrin in jo lahko opredelimo kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave (Grizold, 1999: 23). Obveščevalne službe so pomemben instrument za zagotavljanje varnosti države. Te službe imajo moč, katera temelji na njihovih intelektualnih in materialnih potencialih; na tajnosti, v kateri zbirajo, hranijo in obdelujejo podatke, na vztrajnem kopičenju informacij ter na poseganju v človekovo zasebnost in druge temeljne pravice. Kjer je moč, tam so možne tudi zlorabe te moči, bodisi za zasebne ali politične namene. Zaradi zlorab obveščevalnih služb lahko pride do ogrožanja temeljev demokracije, zato je v sodobni demokraciji potrebno nenehno nadzirati obveščevalne službe in tudi tiste, ki s temi službami upravljajo. Nadzor nad izvršilno vejo oblasti in še posebej nad obveščevalnimi službami je večplasten. Izhaja iz ustavnih temeljev države, odvisen pa je tudi od demokratične tradicije in politične kulture, konkretnih razmerij med posameznimi vejami oblasti, dosežene stopnje razvoja demokratičnih odnosov, zgodovinskih okoliščin ter drugih dejavnikov. Posebnost nadzora nad obveščevalnimi službami je ta, da ne more biti urejen na enak način, kot je urejen nadzor nad ostalimi deli državne uprave, saj delovanje obveščevalnih služb javnosti in tudi ostalim znotraj državne uprave ne sme biti popolnoma pregledno, sicer ne more biti učinkovito. Obstoj ustrezne pravne podlage oziroma normativne ureditve je zato eno osrednjih vprašanj in pogojev nadzora nad obveščevalnimi službami.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, SOVA, nadzor, notranji nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 09.05.2018; Ogledov: 581; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (806,48 KB)

8.
Rimskokatoliška cerkev in obveščevalna dejavnost
Borut Korošec, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odmik od tradicionalnega zavedanja o poslanstvu sodobnih obveščevalno-varnostnih služb in odkrivanje splošno zakoreninjene miselnosti o RKC kot ustanovi, ki se ukvarja samo s pastoralno dejavnostjo, zaznamujeta magistrsko delo. V raziskavi ugotavljamo, da je obveščevalna dejavnost nepogrešljiva sestavina vsake resne organizacije in države. Ob tem smo ugotovili, da tudi RKC koristno uporablja obveščevalno dejavnost, čeprav so njene metode in tehnike dela manj na očeh javnosti kot običajni obveščevalni sistemi nacionalnih držav. V Cerkvi bomo zaman iskali zakonodajno podlago za obstoj tovrstnih služb, smo se pa s pomočjo primerov iz bogate zgodovine RKC in s proučevanjem redovniških skupin dokopali do spoznanja, da RKC brez ustrezne obveščevalne podpore ne bi uspela zadržati položajev, ki jih ima že dve tisočletji. V raziskavi se ukvarjamo tudi s pojavom spovedi kot mogočim tipalom za pridobivanje koristnih informacij. Uporabo/zlorabo te v opisane namene ne moremo v popolnosti dokazati, v vsakem primeru pa v RS zaznavamo nekatere dogodke, na katerih slovenska Katoliška cerkev ob pomoči Svetega sedeža, ki ga krasi globalna avtoriteta, vrhunska obveščenost, diplomatska rutina in lobistična spretnost, dosega zavidljive rezultate v razmerju do drugih družbenih skupin.
Ključne besede: Rimskokatoliška cerkev, spoved, jezuiti, Opus Dei, obveščevalno‑varnostna dejavnost
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 901; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
Vpletenost obveščevalno-varnostnih služb v politične umore
Anja Janko, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se navezuje na problematiko svobodnega izražanja ruskih politikov in novinarjev, ki želijo širši javnosti s svojimi raziskovanji prikazati tudi temno plat političnega vodenja in upravljanja Rusije. Politična elita ne podpira posameznikov, ki postavljajo preveč vprašanj o zadevah, ki bi morale ostati tajne. Skozi novejšo zgodovino smo bili priča mnogim političnim umorom, ki so se na ozemlju današnje Ruske federacije začeli pojavljati že leta 1919, začenši z atentatom na Jefimovića Rasputina. Dandanes smo bolj pogosto priča dogodkom, ko oporečnike pred smrtjo psihično ustrahujejo z grozilnimi pismi ali klici, v preteklosti pa so politični umori potekali brez predhodnih ustrahovanj. Obveščevalne službe ščitijo interese države in poskrbijo za utišanje določenih posameznikov, ki delujejo v breme vodilnih političnih osebnosti. Na ozemlju Ruske federacije se je pojavilo vprašanje o demokratičnosti države, saj se skozi leta povečujejo umori vplivnih ljudi. Najbolj odmevni primer je povezan z nekdanjim pripadnikom obveščevalne službe Aleksandrom Litvinenkom, ki se je odločil, da ne samo Rusiji, vendar tudi celemu svetu pove resnico o načinu delovanja in tajnih nalogah, ki jih je moral izvajati kot zaposleni v Zvezni varnostni službi (FSB). Zaradi številnih groženj in ustrahovanj se je z družino preselil v Anglijo, kjer je kmalu zatem umrl za hudo zastrupitvijo. Podobno se je zgodilo tudi z novinarko Ano Politkovsko ter s politikoma Borisom Nemcovom in Sergejem Jušenkom. Umorjeni so bili na višku svoje ustvarjalne moči, ravno ko so začeti javnosti sporočati, da je čas za spremembe. Preiskava umorov je bila po mnenju javnosti v vseh primerih opravljena površno in nerazumljivo. Čeprav naj bi bili storilci za zapahi, javnost od sodišč še vedno zahteva dodatne preiskave.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalno-varnostne službe, politični umori, Rusija, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2017; Ogledov: 658; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (643,70 KB)

10.
Pridobivanje obveščevalnih podatkov s pomočjo nadzora komunikacijskih sistemov
Simon Spetič, 2017, diplomsko delo

Opis: Obveščevalne službe zbirajo javne in tajne podatke, jih vrednotijo in analizirajo. Pri tem uporabljajo različne metode pridobivanja podatkov, od človeških virov, tehničnih sredstev, javno dostopnih virov, do mednarodnega sodelovanja. Pridobivanje podatkov s pomočjo tehničnih sredstev (ang. SIGINT) je metoda, s katero se zbira podatke, ki se prenašajo v obliki elektromagnetnega valovanja po najrazličnejših medijih, in se deli na več podzvrsti. Za obveščevalne službe je pomembna podzvrst, ki omogoča nadzor komunikacij (ang. COMINT). COMINT omogoča nadzor medijev, po katerih se prenašajo govor in drugi zvočni zapisi, pisni dokumenti, slikovna gradiva in podatki. Izvaja se s stacionarnimi ali mobilnimi napravami. Sodobni nadzorni sistemi omogočajo prisluškovanje praktično vsem oblikam komunikacij po vsem svetu. Najbolj znani sistemi za nadzor komunikacij so: UKUSA, Echelon, Carnivore, Bundestrojaner, Magic Lantern, Prizma, ThinThread in Trailblazer. V večini držav nadzor nacionalnega telekomunikacijskega sistema spada v delovno področje varnostnih služb, ki se ukvarjajo s področjem nacionalne varnosti, varstva ustavne ureditve in zatiranja hujših oblik kriminala. S to metodo se posega v z ustavo zagotovljene človekove pravice o tajnosti komunikacij. V mednarodnih sistemih pa se pojavljajo tuji uporabniki, za katere ne velja ustavna zaščita tajnosti komuniciranja. Za razliko od nacionalnega sistema se lahko v mednarodnem sistemu brez omejitev nadzirajo vse komunikacije. Pri nadzoru komunikacij večkrat pride do zlorab, kar privede do afer. V zadnjih letih je javnost najbolj razburil Edward Snowden s svojim razkritjem nadzornega programa Prizma, s katerim ameriška NSA prisluškuje telefonskim pogovorom in zbira podatke iz spletnega komuniciranja. Pojavljajo pa se tudi afere, kjer s strani obveščevalne službe ni kršena zakonodaja, temveč so podatki, ki jih obveščevalne službe pridobijo s pomočjo posebnih oblik pridobivanja podatkov, zlorabljeni za doseganje določenih političnih ciljev. Ena od takih afer v Sloveniji je afera Janša-Sanader.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, pridobivanje podatkov, komunikacijski sistemi, pravna ureditev, zlorabe, nadzorni programi, diplomske naloge
Objavljeno: 28.06.2017; Ogledov: 667; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (997,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici