| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Očitno in zastrto v javnem
Irena Kranjc, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalno-varnostne službe, obveščevalna dejavnost, javni viri, komunikologija
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (227,99 KB)

4.
Javni viri v obveščevalno-varnostni dejavnosti - novinarski diskurz
Irena Kranjc, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalno-varnostne službe, javni viri, obveščevalno-varnostna dejavnost, novinarstvo, diskurz
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (189,19 KB)

5.
Obveščevalno varnostna dejavnost v 21. stoletju novi izzivi in priložnosti
Mirko Stopar, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalno varnostne službe, obveščevalno varnostna dejavnost, terorizem
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (345,25 KB)

6.
Razvoj ocene teroristične ogroženosti Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Marcel Črešnar, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje razvoj ocene teroristične ogroženosti Republike Slovenije. Slovenija vse od leta 2005 izdeluje periodične ocene teroristične ogroženosti. Ocene so izdelane in izdane na podlagi petstopenjskega modela. To pomeni, da se lahko stopnja teroristične ogroženosti giba od zelo nizke (1) pa do zelo visoke (5). Za izdelavo teh ocen je zadolžena Medresorska delovna skupina za protiterorizem. Glavna naloga te skupine, je priprava poročil in ocen teroristične ogroženosti Republike Slovenije. Vse pretekle izdane stopnje teroristične ogroženosti v Sloveniji so bile nizke. Slovenska obveščevalno- varnostna agencija v zadnjih letih poroča, da ni bilo zaznanih morebitnih groženj ali načrtovanja terorističnih napadov na slovenske interese doma in po svetu. Ocene teroristične ogroženosti pa niso namenjene samo za zagotavljanje potrebnih informacij pristojnim državnim organom, temveč tudi splošni javnosti. Večina evropskih držav danes uporablja izdelavo tovrstnih ocen. Uporabljeni modeli, število stopenj ogroženosti, verjetnosti jezik in uporabljeni kriteriji za določitev stopnje ogroženosti se med državami razlikujejo. Pri analizi primerjave med izbranimi državami so se pokazale tudi nekatere podobnosti pri uporabljenih metodologijah in službah, ki so zadolžene za izdelavo teh ocen. Splošno gledano se je izdelava periodičnih ocen teroristične ogroženosti izkazala kot smiselna. Republika Slovenija ima glede na zbrana dejstva v veljavi ustrezen model za izdelavo ocene teroristične ogroženosti. Pri izdelavi omenjenih ocen se priporoča predvsem načelo preprostosti in prilagodljivosti. Prav tako je priporočena uporaba enotne obveščevalno-varnostne terminologije, kot tudi uporaba enotnega standarda verjetnostnega jezika z določenimi procentualnimi vrednostmi.
Ključne besede: ocena ogroženosti, protiterorizem, obveščevalno-varnostna dejavnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 624; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

7.
Reorganizacija varnostno-obveščevalnih služb v vzhodni Evropi po padcu komunizma : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Blaž Bohinc, 2021, diplomsko delo

Opis: Ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja je v številnih srednje- in vzhodnoevropskih državah s komunističnim ter socialističnim političnim in gospodarskim sistemom prišlo do korenitih sprememb. Globoka ekonomska kriza v kombinaciji z zmanjševanjem vpliva in moči Sovjetske zveze ter prihodom bolj liberalno usmerjenih oseb na čelo vladajočih komunističnih partij je številnim narodom odprla pot, da sami vplivajo na prihodnost svoje države. To je omogočilo, da so v številnih državah po dolgem času ponovno potekale demokratične volitve, na katerih so zmagale stranke, ki so zagovarjale drugačne vrednote od prejšnjega političnega vodstva, predvsem spoštovanje demokracije, svobode govora in ostalih človekovih pravic ter tudi kapitalistično gospodarsko ureditev. Do obsežnih sprememb pa ni prišlo le na političnem in ekonomskem področju, ampak tudi na področju teritorialne celovitosti nekaterih držav. Številne države so razpadle, na njihovem mestu pa so nastale nove, spet druge so se ponovno združile z že obstoječimi državami. Prav vse države, ki so šle skozi proces tranzicije v nov politični in ekonomski sistem, pa so se znašle pred dilemo, kaj storiti z varnostno-obveščevalnimi službami, ki so delovale v teh državah v prejšnjem sistemu. Te službe v preteklosti niso samo zagotavljale varnosti države same, ampak so tudi igrale vlogo ideološke policije, ki je varovala interese vladajoče stranke. Ti interesi pa niso bili več v skladu z novimi vrednotami postkomunističnih držav. To je pomenilo, da je vodstvo teh držav moralo najti način reorganizacije varnostno-obveščevalnih služb, s katerim bi zagotovili spoštovanje načel demokracije in vladavine prava, pri tem pa ne bi smeli ogroziti varnosti države in njenih interesov.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, reorganizacija, padec komunizma, vzhodna Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 776; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (760,51 KB)

8.
Strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost kot podpora proaktivnemu ukrepanju zoper terorizem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Din Hadžić, 2020, diplomsko delo

Opis: Terorizem je danes v svetu ena največjih varnostnih groženj in tveganj. V sodobnih razmerah se terorizem povezuje z drugimi varnostnimi grožnjami, zlasti z organiziranim kriminalom, nedovoljenimi dejavnostmi na področju orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, nezakonitimi migracijami ter trgovino z ljudmi, orožjem in prepovedanimi drogami. Razvoj terorizma na meddržavno raven je spodbudil svet v razvoj in delovanje v smeri skupnega globalnega zatiranja te vrste transnacionalnega kriminala. Pri tem je kriminalističnoobveščevalna in njegova nadgradnja obveščevalno vodena policijska dejavnost kot podpora proaktivnemu boju zoper terorizem izredno pomembna. Države Evropske unije so se na nove izzive odzvale s kriminalističnoobveščevalno dejavnostjo, ki zajema proces zbiranja informacij iz vseh zakonitih razpoložljivih virov, njihovo vrednotenje, vnašanje v informacijski sistem ter analiziranje z namenom zagotavljanja kriminalističnooobveščevalnih informacij za potrebe podpore načrtovanja policijskih dejavnosti in odločanja o policijskih ukrepih za preprečevanje in odkrivanja preiskovalnih kaznivih dejanj in ugotavljanja premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj. Leta 2004 Haški program zahteva uvajanje obveščevalno vodene policijske dejavnosti, ki je uradno udejanjena leta 2005 z oblikovanjem Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela (ang. European Crime Intelligence Model, [ECIM]), poleg tega Haški program zahteva oblikovanje in implementacijo nacionalnih kriminalističnoobveščevalnih modelov, ki bi predstavljali podsisteme samega ECIM-a. S tem na veljavi pridobi strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost.
Ključne besede: diplomske naloge, strateška kriminalističnoobveščevalna dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, terorizem, obveščevalno vodena policijska dejavnost, evropski kriminalističnoobveščevalni model
Objavljeno v DKUM: 22.10.2020; Ogledov: 1025; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

9.
Pomen obveščevalno vodene policijske dejavnosti za omejevanje kriminalitete : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Stiven Bozhinoski, 2020, diplomsko delo

Opis: V času krčenja finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo policijske organizacije in vse večjega naraščanja števil kriminalnih dejanj se poraja vprašanje o možni vpeljavi novega policijskega modela, ki bi zamenjal stari militaristični model, ki se kaže kot neučinkovit zaradi česar mora policija narediti temeljite sistemske spremembe. Danes za najučinkovitejši model vodenja velja model obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Ta model skrbno razporeja razpoložljiva sredstva organizacije in se osredotoča na kazniva dejanja, ki so nevarna, ponavljajoča se in predstavljajo največji problem policije, torej tista kazniva dejanja, ki jih policija prioritetno obravnava. Številne države članice Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, so kot odgovor na moderni čas, ki za sabo vleče številne izzive, s katerimi se soočajo policijske organizacije, opredelile vpeljavo novega policijskega modela kot enega ključnih ciljev. V resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2007-2011 (2007) je bil prvič kot ključni cilj Slovenije v boju proti kriminalu določena vzpostavitev koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Da bi bil potencial modela obveščevalno vodene policijske dejavnosti popolnoma izkoriščen, je potrebno njegovo razumevanje s strani vseh zaposlenih v policiji. Nujno potrebno je upoštevanje vseh njegovih faz obveščevalnega ciklusa, kajti vsaka faza nadgrajuje prejšnjo, tako da so faze med seboj povezane. Nujna je izdelava kakovostnih končnih obveščevalnih izdelkov, ki bodo pravočasno posredovani vodstvenim kadrom, in bodo s podanimi priporočili pripomogli k čim učinkovitejšemu sprejemanju odločitev, ki bodo nedvomno vplivale na kakovostnejše in varnejše življenje državljanov. Ugotovili smo, da si slovenska policija prizadeva za vpeljavo obveščevalno vodene policijske dejavnosti, čeprav je poznavanje delovanja novega modela še dokaj slabo. Zato bo potrebno še veliko izpopolnjevanja zaposlenih na tem področju.
Ključne besede: diplomske naloge, policijski model, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, slovenska policija
Objavljeno v DKUM: 22.06.2020; Ogledov: 1410; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
Predlog modela ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalnovarnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji
Jaroš Britovšek, 2019, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Cilj prispevka je pokazati razliko med oceno ogroženosti in oceno tveganj ter razviti predlog modela izdelave teh ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji in hkrati spodbuditi praktike k uporabi enotne metodologije in terminologije na tem področju. Metode: Prispevek je strokovne narave in temelji na analizi procesa izdelave ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalno-varnostnih dejavnosti. Ugotovitve: Pri obravnavani tematiki obstajajo nekatere nejasnosti, ki se nanašajo na trenutno uporabo terminov grožnja in tveganje, ter posledično ocene ogroženosti in ocene tveganj. Avtor izhaja iz ideje, da so ocene ogroženosti del ocene tveganj, ki poleg ogroženosti vsebuje še pomembnost in ranljivost tarče. Nadalje je opredeljena terminologija, predstavljene pa so tudi nekatere hevristične rešitve ter predlog modela izdelave ocene ogroženosti in ocene tveganj primernih za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Obveščevalno-varnostna dejavnost se odvija v kompleksnem okolju z visoko stopnjo negotovosti, kjer je zaželena preprostejša in bolj prilagodljiva metodologija. Avtor priporoča uporabo hevristike, kar pri oceni ogroženosti pomeni, da več, kot je potrjenih indikatorjev, večja je verjetnost uresničitve grožnje, pri oceni tveganj pa, da se tveganje poviša ob povečani ogroženosti, ranljivosti ter pomembnosti tarče, in obratno. Praktična uporabnostin pomembnost prispevka: Prispevek se ukvarja z izdelavo ocen ogroženosti in ocen tveganj, z namenom poskusa poenotenja procesov izdelave in terminologije ter razumevanja omenjenih ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, tarče, grožnje, tveganja, ranljivosti, ocene ogroženosti, Slovenija, ocene tveganj
Objavljeno v DKUM: 06.04.2020; Ogledov: 1006; Prenosov: 81
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici