SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Slovenska kriminalistična policija med "kriminalstrategie" in "criminal intelligence"
Anton Dvoršek, Danijela Frangež, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: V prispevku analiziramo, v kolikšni meri so se spoznanja o nujnosti bolj strateško usmerjenega kriminalističnega dela, ki so se na nemškem govornem območju oblikovala v model kriminalistična strategija (Kriminalstrategie) na angleškem pa kot kriminalistična obveščevalna dejavnost (Criminal Intelligence), ta pa predstavlja jedro novega modela, obveščevalno vodene policijske dejavnostji (Intelligence - Led Policing), zasidrala tudi v praksi slovenske kriminalistične policije. Ker se je obseg kriminalitete od leta 1995 povečal za skoraj dva in pol krat, preiskanost je padla od 60% na 41%, pojavlja se organizirani kriminal, se uveljavljanje novih spoznanj zdi nujno, še zlasti ob očitni omejenosti policijskih sredstev. Za morebitne spremembe je slovenska policija ob spremembi političnega in ekonomskega sistema imela solidne osnove, kar pa ni vplivalo na večjo pripravljenost za uvajanje sprememb.
Ključne besede: kriminalistična strategija, kriminalistična obveščevalna dejavnost, strateške analize, obveščevalno vodena policijska dejavnost
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1403; Prenosov: 121
.pdf Polno besedilo (183,67 KB)

4.
5.
Učinkovito reševanje kriminalistično strateških problemov
Tadeja Černivec, Anton Dvoršek, 2011, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistika, kriminalistična strategija
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 862; Prenosov: 59
URL Polno besedilo (0,00 KB)

6.
Kriminalistična analitika v nekaterih evropskih državah : diplomsko delo univerzitetnega študija
Žiga Doberšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Časi, ko je posamezna huda kazniva dejanja bolj ali manj uspešno izvajala ena sama oseba, so dokončno minili. Storilci delujejo vedno bolj organizirano, tudi preko državnih meja, pojavljajo se nove in vedno bolj zapletene oblike kriminalitete. Logična posledica hitrega razvoja organizirane kriminalitete je bila nemoč policije, ki je morala za učinkovito kosanje z novimi nevarnostmi prilagoditi svojo organizacijo in reorganizirati svoj model delovanja. Rešitev se skriva v implementaciji koncepta kriminalistične analitike, znotraj katere obstaja poseben obveščevalni proces, sestavljen iz več faz. Gre za sistematično zbiranje, ocenjevanje in analiziranje podatkov ter informacij z namenom pridobivanja analitičnih produktov taktičnega, operativnega ali strateškega pomena. Tovrstna kriminalistična obveščevalna dejavnost se je izkazala za uporabno pri omejevanju številnih vrst kriminalitete, zato se je na njeni osnovi začela razvijati proaktivno usmerjena obveščevalno vodena policijska dejavnost. Ta koncept policijske organizacije predstavlja izredno učinkovit odgovor na vse večji razkorak med stopnjo kriminalitete na ter finančno zmogljivostjo policije in številčnostjo njenih kadrov. Kriminalistične policije po vsem svetu se že zavedajo, da je kriminalistična analitika eno najbolj uporabnih orodij, ki jih imajo na voljo. Kljub temu pa njeno uveljavitev v praktičnem kriminalističnem delu spremlja nemalo težav in dolgo časovno obdobje do popolne implementacije v kriminalistično preiskovanje, čemur se ni mogla izogniti niti slovenska kriminalistična policija. Posamezne države se različno lotevajo teh preprek, posledica tega pa so razlike med posameznimi službami za kriminalistično analitiko. Le-te se po posameznih policijskih organizacijah razlikujejo po podrobnosti organizacije in umestitvi znotraj ali zunaj kriminalistične policije, skupna pa je njihova centraliziranost znotraj omenjenih organizacij.
Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična analitika, kriminalistična obveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, diplomske naloge
Objavljeno: 25.10.2013; Ogledov: 731; Prenosov: 159
.pdf Polno besedilo (516,84 KB)

7.
Oblikovanje nacionalnega modela kriminalističnoobveščevalne dejavnosti
Damjan Potparič, 2014, doktorska disertacija

Opis: Zaradi spoznanja, da izvajanje policijske dejavnosti na tradicionalen način v razmerah naraščanja števila kaznivih dejanj in ob istočasnem krčenju sredstev, namenjenih za policijo, ne omogoča več učinkovitega izvajanja policijskih funkcij, so se začele pojavljati nove strategije izvajanja policijske dejavnosti, ki večinoma temeljijo na spoznanju o uporabnosti informacij kot podpore pri sprejemanju odločitev. Ena od teh je obveščevalno vodena policijska dejavnost, ki predstavlja nadgradnjo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in hkrati pomembno gibanje policijske dejavnosti 21. stoletja. Koncept obveščevalno vodene policijske dejavnosti je bil s Haaškim programom na področju pravosodja in notranjih zadev v letu 2004 vnesen v varnostno arhitekturo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Z ustanovitvijo Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela so se načela obveščevalno vodene policijske dejavnosti začela uporabljati na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete s strani agencij EU ter držav članic EU, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. V državah članicah EU, med njimi tudi v Sloveniji, je treba oblikovati nacionalne kriminalističnoobveščevalne modele, ki predstavljajo podsisteme Evropskega kriminalističnoobveščevalnega modela. Brez omenjenih podsistemov model kot sistem ne more učinkovito delovati.Na podlagi diagnosticiranih slabosti v obstoječem kriminalističnoobveščevalnem modelu slovenske policije smo s pomočjo teoretičnih okvirov, ki smo jih razvili v teoretičnem delu, in identificiranih dobrih praks v okviru analize tujih kriminalističnoobveščevalnih modelov oblikovali predlog ukrepov, ki so usmerjeni k odpravljanju slabosti v okviru obstoječega kriminalističnoobveščevalnega modela in implementaciji optimalnega nacionalnega kriminalističnoobveščevalnega modela v slovenski policiji. Ugotovitve doktorske disertacije je mogoče uporabiti tudi pri oblikovanju in implementaciji nacionalnih kriminalističnoobveščevalnih modelov v državah, ki imajo podobno organizacijsko strukturo policije kot Slovenija.
Ključne besede: kriminalističnoobveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistična analitika, obveščevalni izdelki, kriminalističnoobveščevalni model, proaktivne policijske strategije, doktorske disertacije
Objavljeno: 04.12.2014; Ogledov: 736; Prenosov: 174
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

8.
Obveščevalno vodena policijska dejavnost
Sven Dekleva, 2015, magistrsko delo

Opis: Policijska dejavnost 21. stoletja je v svojevrstni krizi identitete in se vse težje spopada z izzivi. Prav zaradi tega številni strokovnjaki, da bi izboljšali učinkovitost tega področja, kontinuirano predlagajo nove pristope in rešitve, znanost pa raziskuje, vpeljuje in analizira. V prihodnosti se mora marsikaj spremeniti, spremembe pa ne smejo biti samo kozmetične ali marketinške narave. Pri sistemih razvitih držav je opazen odmik od tradicionalne militaristične ureditve, ki je temeljila predvsem na represivnih metodah in retroaktivnem delovanju. Opazni so tudi poskusi vpeljave novih upravljalnih modelov, ki bi bili kar se da učinkoviti ob najmanjših mogočih stroških. Proaktivno preventivno delovanje je prvi in osnovni pojem, ki se ga je treba zavedati, kadar govorimo o obveščevalno vodeni policijski dejavnosti. Preučevani model je upravljalni model poslovne orientacije ter strateški mehanizem, katerega cilj je doseganje pozitivnih dolgoročnih ciljev. Vpeljava mora potekati od vrha hierarhične piramide navzdol ter vplivati na elemente zunaj nje, predvsem na nosilce odločanja. Pri policijskih postopkih je kriv predvsem pomanjkljiv pristop, kajti potrebni so rezultati brez dodatnega olepševanja. Zaposleni v policiji, ki so seznanjeni z osnovami kriminalistične obveščevalne dejavnosti, imajo tako do te teme kot do procesa dokaj površen odnos. Razlog za takšen način razmišljanja je prepričanje, da obveščevalno vodena policijska dejavnost izhaja izključno iz kriminalistične obveščevalne dejavnosti, a ta ima širši koncept. Za maksimalne rezultate zahteva celovit in holističen pristop, pa tudi podporo nosilcev odločanja za spremembo zdajšnje organizacijske kulture. Formalizacija koncepta obveščevalno vodene policijske dejavnosti, ki jo je spodbudila Evropska unija leta 2004, nam jasno razlaga model, katerega načela so prepoznavna in sprejemljiva na najvišjih ravneh. Kot nujno prepoznavamo tudi vpeljavo urejenega sistema zbiranja podatkov in njihovega arhiviranja za nadaljnjo ustrezno uporabo pristojnih služb. Rešitev problema ni le v številu zaposlenih v organizaciji, pomembnejša od količine je kakovosti. Za primer lahko vzamemo EUROPOL, organizacijo s solidno urejenim postopkom pridobivanja, obdelovanja, analize in uporabe podatkov, zbranih na terenu. Analizirali smo tri osnovne policijske strategije in njihovo medsebojno sinergijo, v problem usmerjeno policijsko delo, v skupnost usmerjeno policijsko delo ter obveščevalno vodeno policijsko dejavnost.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, preprečevanje kriminalitete, policijsko delo v skupnosti, obveščevalno vodena policijska dejavnost, kriminalistično-obveščevalna dejavnost, magistrska dela
Objavljeno: 20.04.2015; Ogledov: 612; Prenosov: 87
.pdf Polno besedilo (744,49 KB)

9.
Kriminalistično obveščevalni produkt kot dokaz v kazenskem postopku
Danilo Lavrinc, 2016, diplomsko delo

Opis: Kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij, kot je določeno z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, je nov napreden način kriminalističnega policijskega dela. Dejansko gre za obveščevalno dejavnost z namenom preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Obveščevalno dejavnost izvajajo vsi policisti in kriminalisti, brez da bi se tega včasih zavedali. Z vsako pridobitvijo podatka o prekršku, kaznivem dejanju, osebi, predmetih in ostalih za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje pomembnih informacij se že izvaja kriminalistično obveščevalna dejavnost. Kriminalistično obveščevalna dejavnost se izvaja na treh nivojih, in sicer na lokalni, regionalni in državni ravni. Na državni ravni v Republiki Sloveniji deluje Center za kriminalistično obveščevalno dejavnost, s svojim posebnim oddelkom za delo z informatorji in viri. Na regionalni ravni na Policijskih upravah, delujejo Oddelki za kriminalistično obveščevalno dejavnost, dočim na lokalni ravni ni posebnih oddelkov oz. skupin, kljub temu pa ima vsak policist oz. policist-kriminalist možnost opravljati kriminalistično obveščevalno dejavnost v skladu z zakoni in internimi pravili, ki določajo metodo in taktiko dela zbiranja informacij. Najbolj pereče težave pri izvajanju kriminalistično obveščevalne dejavnosti se kažejo tako na zakonodajnem področju, kot pri operativnem delu in izredno omejenih denarnih sredstvih. Kot največjo oviro pri popolnem razmahu kriminalistično operativne dejavnosti pa vidimo v dokazni vrednosti pridobljene informacije in njene nadaljnje uporabe v predkazenskem in kazenskem postopku, brez nevarnosti za razkritje izvora informacije.
Ključne besede: kriminalistično pridobivanje in vrednotenje informacij, kriminalistično obveščevalna dejavnost, obveščevalno vodena policijska dejavnost, vir, informator, informacija, kriminalistično obveščevalni produkt
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 212; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (344,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici