1. |
2. |
3. Razvoj ocene teroristične ogroženosti Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMarcel Črešnar, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje razvoj ocene teroristične ogroženosti Republike Slovenije. Slovenija vse od leta 2005 izdeluje periodične ocene teroristične ogroženosti. Ocene so izdelane in izdane na podlagi petstopenjskega modela. To pomeni, da se lahko stopnja teroristične ogroženosti giba od zelo nizke (1) pa do zelo visoke (5). Za izdelavo teh ocen je zadolžena Medresorska delovna skupina za protiterorizem. Glavna naloga te skupine, je priprava poročil in ocen teroristične ogroženosti Republike Slovenije. Vse pretekle izdane stopnje teroristične ogroženosti v Sloveniji so bile nizke. Slovenska obveščevalno- varnostna agencija v zadnjih letih poroča, da ni bilo zaznanih morebitnih groženj ali načrtovanja terorističnih napadov na slovenske interese doma in po svetu. Ocene teroristične ogroženosti pa niso namenjene samo za zagotavljanje potrebnih informacij pristojnim državnim organom, temveč tudi splošni javnosti. Večina evropskih držav danes uporablja izdelavo tovrstnih ocen. Uporabljeni modeli, število stopenj ogroženosti, verjetnosti jezik in uporabljeni kriteriji za določitev stopnje ogroženosti se med državami razlikujejo. Pri analizi primerjave med izbranimi državami so se pokazale tudi nekatere podobnosti pri uporabljenih metodologijah in službah, ki so zadolžene za izdelavo teh ocen. Splošno gledano se je izdelava periodičnih ocen teroristične ogroženosti izkazala kot smiselna. Republika Slovenija ima glede na zbrana dejstva v veljavi ustrezen model za izdelavo ocene teroristične ogroženosti. Pri izdelavi omenjenih ocen se priporoča predvsem načelo preprostosti in prilagodljivosti. Prav tako je priporočena uporaba enotne obveščevalno-varnostne terminologije, kot tudi uporaba enotnega standarda verjetnostnega jezika z določenimi procentualnimi vrednostmi.
Ključne besede: ocena ogroženosti, protiterorizem, obveščevalno-varnostna dejavnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 624; Prenosov: 101
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
4. Reorganizacija varnostno-obveščevalnih služb v vzhodni Evropi po padcu komunizma : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeBlaž Bohinc, 2021, diplomsko delo Opis: Ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja je v številnih srednje- in vzhodnoevropskih državah s komunističnim ter socialističnim političnim in gospodarskim sistemom prišlo do korenitih sprememb. Globoka ekonomska kriza v kombinaciji z zmanjševanjem vpliva in moči Sovjetske zveze ter prihodom bolj liberalno usmerjenih oseb na čelo vladajočih komunističnih partij je številnim narodom odprla pot, da sami vplivajo na prihodnost svoje države. To je omogočilo, da so v številnih državah po dolgem času ponovno potekale demokratične volitve, na katerih so zmagale stranke, ki so zagovarjale drugačne vrednote od prejšnjega političnega vodstva, predvsem spoštovanje demokracije, svobode govora in ostalih človekovih pravic ter tudi kapitalistično gospodarsko ureditev. Do obsežnih sprememb pa ni prišlo le na političnem in ekonomskem področju, ampak tudi na področju teritorialne celovitosti nekaterih držav. Številne države so razpadle, na njihovem mestu pa so nastale nove, spet druge so se ponovno združile z že obstoječimi državami. Prav vse države, ki so šle skozi proces tranzicije v nov politični in ekonomski sistem, pa so se znašle pred dilemo, kaj storiti z varnostno-obveščevalnimi službami, ki so delovale v teh državah v prejšnjem sistemu. Te službe v preteklosti niso samo zagotavljale varnosti države same, ampak so tudi igrale vlogo ideološke policije, ki je varovala interese vladajoče stranke. Ti interesi pa niso bili več v skladu z novimi vrednotami postkomunističnih držav. To je pomenilo, da je vodstvo teh držav moralo najti način reorganizacije varnostno-obveščevalnih služb, s katerim bi zagotovili spoštovanje načel demokracije in vladavine prava, pri tem pa ne bi smeli ogroziti varnosti države in njenih interesov.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, reorganizacija, padec komunizma, vzhodna Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 776; Prenosov: 58
Celotno besedilo (760,51 KB) |
5. Predlog modela ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalnovarnostne dejavnosti v Republiki SlovenijiJaroš Britovšek, 2019, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
Cilj prispevka je pokazati razliko med oceno ogroženosti in oceno tveganj ter razviti predlog modela izdelave teh ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji in hkrati spodbuditi praktike k uporabi enotne metodologije in terminologije na tem področju.
Metode:
Prispevek je strokovne narave in temelji na analizi procesa izdelave ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalno-varnostnih dejavnosti.
Ugotovitve:
Pri obravnavani tematiki obstajajo nekatere nejasnosti, ki se nanašajo na trenutno uporabo terminov grožnja in tveganje, ter posledično ocene ogroženosti in ocene tveganj. Avtor izhaja iz ideje, da so ocene ogroženosti del ocene tveganj, ki poleg ogroženosti vsebuje še pomembnost in ranljivost tarče. Nadalje je opredeljena terminologija, predstavljene pa so tudi nekatere hevristične rešitve ter predlog modela izdelave ocene ogroženosti in ocene tveganj primernih za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Obveščevalno-varnostna dejavnost se odvija v kompleksnem okolju z visoko stopnjo negotovosti, kjer je zaželena preprostejša in bolj prilagodljiva metodologija. Avtor priporoča uporabo hevristike, kar pri oceni ogroženosti pomeni, da več, kot je potrjenih indikatorjev, večja je verjetnost uresničitve grožnje, pri oceni tveganj pa, da se tveganje poviša ob povečani ogroženosti, ranljivosti ter pomembnosti tarče, in obratno.
Praktična uporabnostin pomembnost prispevka:
Prispevek se ukvarja z izdelavo ocen ogroženosti in ocen tveganj, z namenom poskusa poenotenja procesov izdelave in terminologije ter razumevanja omenjenih ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, tarče, grožnje, tveganja, ranljivosti, ocene ogroženosti, Slovenija, ocene tveganj
Objavljeno v DKUM: 06.04.2020; Ogledov: 1006; Prenosov: 80
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Dvojni tajni agent : magistrsko deloMaša Kop, 2019, magistrsko delo Opis: Obveščevalne službe imajo v odnosu do državne suverenosti različen pomen. S svojim delovanjem lahko povečajo politično stabilnost sistema ali pa, v nasprotju s tem, povzročijo njegov razpad. Obveščevalno-varnostne službe imajo velik vpliv na politično, vojaško, ekonomsko in varnostno politiko države. Učinkovitost obveščevalnih služb je torej ključna. Prav tako ključniza obveščevalno službo pa so njeni sodelavci, operativci, ki morajo opraviti težko delo, preden pridobijo podatke, potrebne za njihovo obveščevalno službo.
Magistrska naloga predstavlja dvojne tajne agente kot subjekt mnogih tajnih služb.
Predstavila se bosta obveščevalno-varnostno dejavnost in potek obveščevalnega ciklusa. V magistrski nalogi bodo predstavljeni tudi tajno sodelovanje, tajni sodelavci, pridobivanje tajnih sodelavcev in vrste tajnih sodelavcev.
Tajni podatki se bodo uvrstili, pregledali se bodo vrste tajnih podatkov ter način zbiranja tajnih podatkov.
Naloga predstavlja dvojne tajne sodelavce. Zaradi lažjega razumevanja njihovega dela se bodo predhodno opisale tudi zgoraj navedene stvari. Ker je dostopne literature o dvojnih kombinacijah tajnih sodelavcev manj, se za boljše razumevanje in večje število podatkov o obravnavani temi naredi SWOT analizo kompetenc dvojnih tajnih sodelavcev.
V nalogi nam bodo vodilo v nadaljevanju postavljene hipoteze, ki se na podlagi vseh pridobljenih podatkov tudi potrdi ali ovrže. Na koncu naloge se predstavijo tudi kompetence SWOT analize dvojnih tajnih sodelavcev.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, dvojni tajni sodelavci, kompetence, SWOT analiza, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.08.2019; Ogledov: 2680; Prenosov: 206
Celotno besedilo (496,58 KB) |
7. Notranji nadzor obveščevalno varnostne dejavnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijaJasmina Milinčić, 2016, diplomsko delo Opis: Varnost je ena temeljnih človeških dobrin in jo lahko opredelimo kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave (Grizold, 1999: 23).
Obveščevalne službe so pomemben instrument za zagotavljanje varnosti države. Te službe imajo moč, katera temelji na njihovih intelektualnih in materialnih potencialih; na tajnosti, v kateri zbirajo, hranijo in obdelujejo podatke, na vztrajnem kopičenju informacij ter na poseganju v človekovo zasebnost in druge temeljne pravice. Kjer je moč, tam so možne tudi zlorabe te moči, bodisi za zasebne ali politične namene. Zaradi zlorab obveščevalnih služb lahko pride do ogrožanja temeljev demokracije, zato je v sodobni demokraciji potrebno nenehno nadzirati obveščevalne službe in tudi tiste, ki s temi službami upravljajo. Nadzor nad izvršilno vejo oblasti in še posebej nad obveščevalnimi službami je večplasten. Izhaja iz ustavnih temeljev države, odvisen pa je tudi od demokratične tradicije in politične kulture, konkretnih razmerij med posameznimi vejami oblasti, dosežene stopnje razvoja demokratičnih odnosov, zgodovinskih okoliščin ter drugih dejavnikov. Posebnost nadzora nad obveščevalnimi službami je ta, da ne more biti urejen na enak način, kot je urejen nadzor nad ostalimi deli državne uprave, saj delovanje obveščevalnih služb javnosti in tudi ostalim znotraj državne uprave ne sme biti popolnoma pregledno, sicer ne more biti učinkovito. Obstoj ustrezne pravne podlage oziroma normativne ureditve je zato eno osrednjih vprašanj in pogojev nadzora nad obveščevalnimi službami.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, SOVA, nadzor, notranji nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.05.2018; Ogledov: 1617; Prenosov: 148
Celotno besedilo (806,48 KB) |
8. Rimskokatoliška cerkev in obveščevalna dejavnostBorut Korošec, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Odmik od tradicionalnega zavedanja o poslanstvu sodobnih obveščevalno-varnostnih služb in odkrivanje splošno zakoreninjene miselnosti o RKC kot ustanovi, ki se ukvarja samo s pastoralno dejavnostjo, zaznamujeta magistrsko delo. V raziskavi ugotavljamo, da je obveščevalna dejavnost nepogrešljiva sestavina vsake resne organizacije in države. Ob tem smo ugotovili, da tudi RKC koristno uporablja obveščevalno dejavnost, čeprav so njene metode in tehnike dela manj na očeh javnosti kot običajni obveščevalni sistemi nacionalnih držav. V Cerkvi bomo zaman iskali zakonodajno podlago za obstoj tovrstnih služb, smo se pa s pomočjo primerov iz bogate zgodovine RKC in s proučevanjem redovniških skupin dokopali do spoznanja, da RKC brez ustrezne obveščevalne podpore ne bi uspela zadržati položajev, ki jih ima že dve tisočletji. V raziskavi se ukvarjamo tudi s pojavom spovedi kot mogočim tipalom za pridobivanje koristnih informacij. Uporabo/zlorabo te v opisane namene ne moremo v popolnosti dokazati, v vsakem primeru pa v RS zaznavamo nekatere dogodke, na katerih slovenska Katoliška cerkev ob pomoči Svetega sedeža, ki ga krasi globalna avtoriteta, vrhunska obveščenost, diplomatska rutina in lobistična spretnost, dosega zavidljive rezultate v razmerju do drugih družbenih skupin.
Ključne besede: Rimskokatoliška cerkev, spoved, jezuiti, Opus Dei, obveščevalno‑varnostna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1946; Prenosov: 203
Celotno besedilo (1,19 MB) |
9. Pridobivanje obveščevalnih podatkov s pomočjo nadzora komunikacijskih sistemov : diplomsko delo visokošolskega študija Varnost in policijsko deloSimon Spetič, 2017, diplomsko delo Opis: Obveščevalne službe zbirajo javne in tajne podatke, jih vrednotijo in analizirajo. Pri tem uporabljajo različne metode pridobivanja podatkov, od človeških virov, tehničnih sredstev, javno dostopnih virov, do mednarodnega sodelovanja. Pridobivanje podatkov s pomočjo tehničnih sredstev (ang. SIGINT) je metoda, s katero se zbira podatke, ki se prenašajo v obliki elektromagnetnega valovanja po najrazličnejših medijih, in se deli na več podzvrsti. Za obveščevalne službe je pomembna podzvrst, ki omogoča nadzor komunikacij (ang. COMINT). COMINT omogoča nadzor medijev, po katerih se prenašajo govor in drugi zvočni zapisi, pisni dokumenti, slikovna gradiva in podatki. Izvaja se s stacionarnimi ali mobilnimi napravami. Sodobni nadzorni sistemi omogočajo prisluškovanje praktično vsem oblikam komunikacij po vsem svetu. Najbolj znani sistemi za nadzor komunikacij so: UKUSA, Echelon, Carnivore, Bundestrojaner, Magic Lantern, Prizma, ThinThread in Trailblazer. V večini držav nadzor nacionalnega telekomunikacijskega sistema spada v delovno področje varnostnih služb, ki se ukvarjajo s področjem nacionalne varnosti, varstva ustavne ureditve in zatiranja hujših oblik kriminala. S to metodo se posega v z ustavo zagotovljene človekove pravice o tajnosti komunikacij. V mednarodnih sistemih pa se pojavljajo tuji uporabniki, za katere ne velja ustavna zaščita tajnosti komuniciranja. Za razliko od nacionalnega sistema se lahko v mednarodnem sistemu brez omejitev nadzirajo vse komunikacije. Pri nadzoru komunikacij večkrat pride do zlorab, kar privede do afer. V zadnjih letih je javnost najbolj razburil Edward Snowden s svojim razkritjem nadzornega programa Prizma, s katerim ameriška NSA prisluškuje telefonskim pogovorom in zbira podatke iz spletnega komuniciranja. Pojavljajo pa se tudi afere, kjer s strani obveščevalne službe ni kršena zakonodaja, temveč so podatki, ki jih obveščevalne službe pridobijo s pomočjo posebnih oblik pridobivanja podatkov, zlorabljeni za doseganje določenih političnih ciljev. Ena od takih afer v Sloveniji je afera Janša-Sanader.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, pridobivanje podatkov, komunikacijski sistemi, pravna ureditev, zlorabe, nadzorni programi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.06.2017; Ogledov: 1388; Prenosov: 146
Celotno besedilo (997,26 KB) |
10. Obveščevalno-varnostna dejavnost v procesu prodaje državnih podjetij : magistrsko deloJernej Gosenar, 2017, magistrsko delo Opis: V Republiki Sloveniji ima Slovenska obveščevalno-varnostna agencija kot ena izmed treh obveščevalno-varnostnih služb med drugim tudi nalogo, da zagotavlja informacije, povezane z gospodarskimi interesi države, in dejavnosti, ki bi lahko ogrozile njeno nacionalno varnost.
Slovenski državni holding, d. d., kot upravljavec lastnih kapitalskih naložb in naložb Republike Slovenije upravlja in sodeluje pri prodaji državnih podjetij. Ocenjujemo, da je prodaja državnih podjetij slabo obveščevalno-varnostno podprta, saj prihaja do neupravičenega dostopanja do zaupnih podatkov teh podjetij, s tem pa tudi zmanjšanja njihove vrednosti, kar slabi gospodarsko stanje in posledično ogroža nacionalno varnost. Prav tako se pred prodajo državnih podjetij ne ugotavlja dejanskih namer kupcev, ki se po izvedenih prodajah večkrat izkažejo kot škodljive za državno premoženje.
Tudi v Republiki Sloveniji se je zgodilo, da je oseba iz kriminalnih vrst brez večjih težav dostopala do zaupnih podatkov državnega podjetja Elan, ki je bilo v fazi prodaje. Po proučevanju Slovenskega državnega holdinga, d. d., ki je nosilec upravljanja kapitalskih naložb države, smo, da bi se v prihodnosti izognili takšnim dogodkom, kot predlog v njegovo organizacijsko strukturo umestili obveščevalno-varnostni oddelek.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, nacionalna varnost, gospodarstvo, državna podjetja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.04.2017; Ogledov: 2015; Prenosov: 257
Celotno besedilo (616,35 KB) |
