| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Trend razvoja slovenske obveščevalno-varnostne skupnosti po vstopu v EU in NATO
Iztok Podbregar, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalni sistemi, NATO, Evropska unija, EU, kolektivna evropska varnost, obveščevalna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (175,30 KB)

3.
ORODJA POSLOVNEGA OBVEŠČANJA V SQL SERVERJU 2012
Manuela Fekonja, 2013, diplomsko delo

Opis: Glavna tema diplomskega seminarja je primerjava med orodjem poslovne inteligence in specifičnimi poslovnimi potrebami. Analiza je predstavljena na Microsoftovem orodju SQL Server 2012 in potrebami vodje informatike. V teoretičnem delu diplomskega seminarja so v celoti predstavljene potrebe po poslovnem obveščanju in naloge vodje informatike, na katere sem se osredotočila. Potrebe poslovnega obveščanja je potrebno razumeti, da lahko preidemo v naslednje poglavje diplomskega seminarja, kjer so predstavljeni poslovni obveščevalni sistemi in orodje SQL Server 2012, ki je zastavljeno tako, da lahko vodja informatike svoje naloge z njegovo pomočjo kar najbolje opravi. Predstavljene so tudi funkcije, ki jih je Microsoft dodal ali izboljšal v svoji najnovejši različici orodja SQL Server.
Ključne besede: Poslovni obveščevalni sistemi, Podatkovna skladišča, Vodja informatike, OLAP kocka, Napovedne analize, Vrtilni grafikon
Objavljeno v DKUM: 10.10.2014; Ogledov: 2090; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
VPLIV RAČUNOVODSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA NA DELO VODSTVENIH DELAVCEV V OSNOVNI ŠOLI
Irena Pečnik, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili Računovodski informacijski sistem Prve osnovne šole Slovenj Gradec. Da bi lahko analizirali ta sistem, smo izhajali iz utemeljitve, da je RIS sestavni del poslovno informacijskih sistemov. Preučili smo, kaj so informacijski sistemi, kaj pomeni informacija, ki je pravzaprav osnovna enota vsebine teh sistemov. Raziskali smo, katere in kakšne informacijske sisteme poznamo v šolstvu, kako so le-ti med seboj povezani in kakšne možnosti za delo nudijo izvajalcem ter uporabnikom izobraževalnega sistema. Podrobno smo se osredotočili na predstavitev Prve osnovne šole Slovenj Gradec in njenega računovodsko informacijskega sistema. Preučili smo delovne vsebine vodstva na letnem, mesečnem, tedenskem kot tudi dnevnem nivoju in pri tem analizirali, kako pogosto in katere podatke računovodsko informacijskega sistema vodstvo potrebuje pri svojem delu. Naše ugotovitve so, da je računovodski informacijski sistem Prve osnovne šole Slovenj Gradec v primerjavi z obstoječimi računovodsko informacijskimi sistemi zelo dodelan sistem, vendar vodstvu in računovodstvu ne nudi dovolj podpore za razvejano dejavnost, ki se poleg glavne dejavnosti, tj. pouka, izvaja v obliki interesnih dejavnosti, šol v naravi, kulturnih prireditev, tekmovanj, organizacije šolske prehrane, izobraževanja zaposlenih, projektov in številnih drugih dejavnosti. S pomočjo stroškovnih mest se vsem tem aktivnostim sicer uspešno sledi, vendar je potrebno vsako dejavnost posebej analitično načrtovati z dodatnimi preglednicami. Delo za analitične vsebine se ročno načrtuje tako z vidika finančnih načrtovanj, s katerimi se predvidi vir financiranja, kot tudi z vidika nefinančnih – vsebinskih podatkov. Pri preučitvi informacijskega sistema smo ugotovili tudi, da nekatere podatke vnašamo podvojeno, in sicer v različne informacijske sisteme. Naš sklep se nanaša na ugotovitev, da bi bila dolgoročno najučinkovitejša rešitev povezava informacijskih sistemov na osnovni šoli v en celovit sistem, katerega smo na osnovi preučene literature poimenovali Poslovni obveščevalni sistem šole. S takim sistemom bi bilo vodstvu omogočeno učinkovito načrtovanje dela ter koordinacija z vsemi kadri šole, z ustanoviteljem, resornim ministrstvom in z zunanjimi partnerji. Prav tako bi vodstvo z enega mesta imelo pregled nad vsebino dela in bi bilo v vsakem trenutku seznanjeno s stopnjo realizacije oziroma zaključkom dela.
Ključne besede: računovodski informacijski sistem, poslovno informacijski sistem, informacija, informacijski sistemi v šolstvu, poslovno obveščevalni sistem.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2014; Ogledov: 1432; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (864,28 KB)

5.
Primerjava kriminalistične in vojaške obveščevalne dejavnosti : magistrsko delo
Marjeta Tavčar, 2013, magistrsko delo

Opis: V nalogi je predstavljena primerjava kriminalistične obveščevalne dejavnosti in vojaške obveščevalne dejavnosti na podlagi njunih značilnosti. Predstavljeni so pojmi obveščevalna dejavnost, vojaška obveščevalna dejavnost, kriminalistična obveščevalna dejavnost, obveščevalni podatek, obveščevalna informacija, obveščevalni izdelek in drugo. Najprej na kratko predstavimo obveščevalno dejavnost, nato podrobneje še kriminalistično obveščevalno dejavnost in vojaško obveščevalno dejavnost. V okviru teh je za slednji dve poudarek v predstavitvi organizacije, obveščevalnih funkcij, obveščevalnega cikla, obveščevalnih informacij oziroma obveščevalnih izdelkov ter v okviru kriminalistične obveščevalne dejavnosti še pomen obveščevalno vodene policijske dejavnosti. Kot posebej pomembno podrobneje osvetlimo načine pridobivanja surovih podatkov, ki vstopajo v obveščevalni proces in predstavljajo temelj za vse nadaljnje faze v obveščevalnem procesu. Pozornost je pri tem usmerjena na podobnosti in razlike med kriminalistično obveščevalno dejavnostjo in vojaško obveščevalno dejavnostjo ter na to, katere so morebitne prednosti, ki bi lahko koristile pri izvajanju kriminalistične obveščevalne oziroma vojaško obveščevalne dejavnosti za našo državo.
Ključne besede: obveščevalni sistemi, obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, kriminalistična obveščevalna dejavnost, vojaška obveščevalna dejavnost, primerjave, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.08.2013; Ogledov: 1733; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (617,05 KB)

6.
Obveščevalno varnostni sistem Republike Italije - spremembe po zakonu 124/2007 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Dimitrij Gračner, 2013, diplomsko delo

Opis: Vsaka država ima pravico in dolžnost varovati svojo notranjo in zunanjo suverenost. V ta namen si mora zgraditi učinkovit obveščevalno-varnostni sistem. Obveščevalno-varnostne službe so sopotnik vsake politične oblasti. Preko njih država pridobiva informacije, ki so odločilnega pomena za nacionalno varnost. Ker nobena oblast ni imuna na moč, ki jo prinaša vladanje, dostikrat izrablja obveščevalno-varnostne službe za zadovoljevanje lastnih političnih interesov. Poleg tega službe za pridobivanje informacij uporabljajo metode pridobivanja podatkov, s katerimi lahko pogosto posežejo tudi v z ustavo zagotovljene človekove pravice in svoboščine. Zaradi tega je potrebno to področje regulirati s kvalitetnimi zakoni, ki urejajo obveščevalno varnostno dejavnost ter nadzor nad akterji. Republika Italija je s sprejetjem novega zakona reformirala dosedanje obveščevalno- varnostne službe in nad njimi uvedla izboljšan politični nadzor preko parlamentarnega odbora za nadzor nad delom obveščevalno-varnostnih služb, ki jo ima sedaj dejansko moč nadzirati in ne samo spremljati dogajanje v povezavi z obveščevalno-varnostnimi službami.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, nacionalna varnost, varnostni sistemi, obveščevalni sistemi, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.05.2013; Ogledov: 1797; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (800,03 KB)

7.
Ekonomska obveščevalna dejavnost : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nal Vute, 2012, diplomsko delo

Opis: Naloga predstavlja ekonomsko obveščevalno dejavnost (economic intelligence), ki je ena izmed tradicionalnih poslanstev zunanjih obveščevalnih služb. Gre za obveščevalno dejavnost, ki se odvija na ekonomskem področju. Ta dejavnost postaja v sodobni družbi vedno bolj pomembna. Obveščevalni ciklus oz. krog je sestavljen iz petih delov in sicer: načrtovanje in usmerjanje, zbiranje, obdelava, analiziranje in posredovanje podatkov. Službe, ki obveščevalno dejavnost uporabljajo, imenujemo obveščevalne službe. Glede na to, kateri subjekt izvaja obveščevalno dejavnost, razlikujemo med ekonomsko obveščevalno dejavnostjo državnih obveščevalnih služb (gospodarska obveščevalna dejavnost) in ekonomsko obveščevalno dejavnostjo nedržavnih subjektov (konkurenčna obveščevalna dejavnost, poslovna obveščevalna dejavnost, konkurenčno vohunstvo). Obveščevalne službe se ukvarjajo tudi z vohunjenjem. Če se to dogaja na ekonomskem področju, gre tako za ekonomsko vohunjenje. Naloga tudi prikazuje, kako je z to dejavnostjo v Sloveniji in kako po svetu (izbranih državah). V Sloveniji ekonomska obveščevalna dejavnost še ni razširjena, kar ne pomeni, da se ne pojavlja. SOVA (samostojna vladna služba) je edina organizacija oz. agencija v Sloveniji, ki ima, eksplicitno, pristojnosti na ekonomskem področju. Drugače je po svetu, države kot so Japonska, ZDA in Francija, imajo to področje bolj razvito.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, ekonomija, ekonomska obveščevalna dejavnost, ekonomski obveščevalni sistemi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.03.2013; Ogledov: 1879; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (374,71 KB)

8.
Iskanje izvedeno v 0.52 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici