| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 96
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sodelovanje obveščevalnih in varnostnih služb pri zagotavljanju vitalnih interesov držav
Janez Žirovnik, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalne službe, varnostne službe, SOVA, mednarodno sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 49; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (343,52 KB)

2.
Novi časi - nove obveščevalne službe?
Bernarda Tominc, Božidar Koren, Andrej Sotlar, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalne službe, obveščevalna dejavnost, ogrožanje varnosti, tajni sodelavci
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (334,34 KB)

3.
Obveščevalno-varnostna dejavnost in odnosi z javnostmi
Iztok Podbregar, Jana Hibler, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Ključne besede: obveščevalne službe, odnosi z javnostmi, SOVA
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (263,05 KB)

4.
Oblikovanje evropske strategije kolektivne varnosti
Iztok Podbregar, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje)

Ključne besede: varnostni sistemi, kolektivna varnost, obveščevalne službe, Evropska unija, EU, NATO
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (156,53 KB)

5.
6.
7.
Obveščevalna dejavnost v mirovnih operacijah
Maj Fritz, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: mirovne operacije, obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 73; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (295,34 KB)

8.
Domnevni poskusi atentatov ruskih obveščevalnih služb s strupom - primer Sergej Skripal in Aleksej Navalni : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žan Pavlin, 2023, diplomsko delo

Opis: Poleg osnovne naloge pridobivanja tajnih podatkov imajo obveščevalno varnostne službe, odvisno od politike in družbene ureditve, še druge naloge. Ena od takšnih nalog so »posebne operacije«, s katerimi obveščevalno varnostne službe onemogočijo delovanje (»nevtralizirajo«) skupin ali posameznikov, za katere politični odločevalci smatrajo, da ogrožajo državo. V skladu s tem bo diplomsko delo poskušalo potrditi ali ovreči tri temeljne hipoteze in sicer, da ruske obveščevalno varnostne službe v posebnih operacijah proti posameznikom uporabljajo strupe, da so ruske obveščevalno varnostne službe imele motiv, da za poskus likvidacije vojaškega obveščevalca Sergeja Skripala in politika Alekseja Navalnega izberejo strup ter da se z gotovostjo nikoli ne bo moglo ruskim varnostno obveščevalnim službam dokazati, da stojijo za temi poskusi likvidacij. Da bi potrdili te hipoteze, diplomsko delo obravnava specialne operacije ruskih obveščevalno varnostnih služb, ki so jih izvedle pred poskusom likvidacije Skripala in Navalnega, v katerih so bili uporabljeni strupi. Predstavljena je klasifikacija strupov, zgodovinski pregled likvidacij s strupom ter domnevni razlogi za njihovo uporabo. V diplomskem delu so predstavljene tudi ruske obveščevalno varnostne službe, ki specialne operacije tudi izvajajo. Posebej se delo osredotoča na dva primera zastrupitve in sicer vojaškega obveščevalca Sergeja Skripala in politika Alekseja Navalnega, ki naj bi ju najverjetneje ruske varnostno obveščevalne službe izvedle z odobritvijo predsednika Vladimirja Putina, saj sta bila zanj in vladajočo politiko izdajalca in državna sovražnika ter grožnja, ki jo je potrebno odstraniti.
Ključne besede: poskusi atentatov, obveščevalne službe, tajni agenti, likvidacije, strupi, Skripal, Sergej, Navalni, Aleksej, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 344; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Primerjava obveščevalno-varnostnih agencij - KGB (ZSSR), FSB (RF) in NSA (ZDA) : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aldin Nuhanović, 2021, diplomsko delo

Opis: Obveščevalne službe imajo v današnjem času izjemno velik pomen. Državnim voditeljem zagotavljajo ključne informacije za zagotavljanje nacionalne varnosti. Diplomsko delo je namenjeno primerjavi treh obveščevalnih agencij. V začetnem delu je predstavljena sovjetska obveščevalna agencija KGB, ruska FSB in ameriška NSA. Odbor za državno varnost ali KGB je bil glavna obveščevalna agencija v Sovjetski zvezi, ki je deloval od leta 1954 pa vse do razpada Sovjetske zveze. V svojem času je bil ena najboljših obveščevalnih agencij na svetu, mnogi pa so ga smatrali kot močnega nasprotnika ameriške CIA. Zvezna varnostna agencija ali FSB je glavna naslednica KGB, ki je nastala nekaj let po razpadu Sovjetske zveze. Ima velik vpliv v Ruski federaciji, mnogi pa jo danes smatrajo kot današnji ruski KGB. Nacionalna varnostna agencija ali NSA je najdražja, največja in najbolj skrivnostna ameriška obveščevalna agencija. Ukvarja se z elektronsko obveščevalno dejavnostjo in varovanjem ameriškega informacijskega sistema. V diplomskem delu je predstavljen njihov nastanek, struktura, organiziranost, naloge, delovanje in operacije. Po analizi podatkov je bila opravljena primerjava med agencijami, kjer so se ugotavljale podobnosti med njimi. Bilo je ugotovljeno, da sta si KGB in FSB med seboj zelo podobna, je pa med njima tudi nekaj razlik. Podobnost med njima je bila pričakovana glede na to, da je FSB glavni dedič KGB. NSA ima tudi nekatere podobnosti s KGB in FSB, vendar pa se v večini stvari od njih razlikuje.
Ključne besede: nacionalna varnost, obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalne agencije, primerjave, Rusija, ZDA, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 893; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Reorganizacija varnostno-obveščevalnih služb v vzhodni Evropi po padcu komunizma : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Blaž Bohinc, 2021, diplomsko delo

Opis: Ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja je v številnih srednje- in vzhodnoevropskih državah s komunističnim ter socialističnim političnim in gospodarskim sistemom prišlo do korenitih sprememb. Globoka ekonomska kriza v kombinaciji z zmanjševanjem vpliva in moči Sovjetske zveze ter prihodom bolj liberalno usmerjenih oseb na čelo vladajočih komunističnih partij je številnim narodom odprla pot, da sami vplivajo na prihodnost svoje države. To je omogočilo, da so v številnih državah po dolgem času ponovno potekale demokratične volitve, na katerih so zmagale stranke, ki so zagovarjale drugačne vrednote od prejšnjega političnega vodstva, predvsem spoštovanje demokracije, svobode govora in ostalih človekovih pravic ter tudi kapitalistično gospodarsko ureditev. Do obsežnih sprememb pa ni prišlo le na političnem in ekonomskem področju, ampak tudi na področju teritorialne celovitosti nekaterih držav. Številne države so razpadle, na njihovem mestu pa so nastale nove, spet druge so se ponovno združile z že obstoječimi državami. Prav vse države, ki so šle skozi proces tranzicije v nov politični in ekonomski sistem, pa so se znašle pred dilemo, kaj storiti z varnostno-obveščevalnimi službami, ki so delovale v teh državah v prejšnjem sistemu. Te službe v preteklosti niso samo zagotavljale varnosti države same, ampak so tudi igrale vlogo ideološke policije, ki je varovala interese vladajoče stranke. Ti interesi pa niso bili več v skladu z novimi vrednotami postkomunističnih držav. To je pomenilo, da je vodstvo teh držav moralo najti način reorganizacije varnostno-obveščevalnih služb, s katerim bi zagotovili spoštovanje načel demokracije in vladavine prava, pri tem pa ne bi smeli ogroziti varnosti države in njenih interesov.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, reorganizacija, padec komunizma, vzhodna Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 635; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (760,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici