Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Obveščevalna dejavnost je potrebna tako v miru kot v vojni. V mirnem času spremlja, analizira in napoveduje varnostne in vojaško-politične razmere v državah, ki so strateško pomembne, saj so uspehi v vojni praviloma odvisni od naših početij v miru. Analiziranje in proučevanje političnih ciljev je pomembno, saj so vojaški spopadi oziroma grožnje njihove posledice. Naloga obveščevalne dejavnosti je pravočasno zaznavanje ogrožanja varnosti države, proučevanje tujih oboroženih sil, njihove oborožitve, strategije in taktike ter njunih predvidenih ciljev ob morebitnem oboroženem spopadu. Obveščevalna dejavnost je bistvena komponenta vseh vojaških moči. Obstaja na vseh nivojih poveljevanja v podporo poveljnikom in drugim pri učinkovitih odločitvah, s tem ko jih oskrbujejo s pravočasnimi in točnimi razumevanji nasprotne strani v spopadu in operativnega okolja. Pri vsaki operaciji je potrebno načrtovanje in upanje v uspešnost zbranih informacij o nasprotniku in okolju, kar postane obveščevalna informacija. Enako pomembno je delovanje proti nasprotniku, tj. odvzemanje njihovih možnosti priti do znanj o naših lastnih dejanjih, ukrepanjih, zmožnostih in namerah. Obveščevalna dejavnost je v vojaškem kontekstu produkt našega vedenja in razumevanja fizičnega okolja; vremena, demografskih značilnosti in kulture na območju operacij, o aktivnostih, zmožnostih in namerah resnične ali bodoče potencialne grožnje oziroma katerega koli drugega bitja ali situacije. Vojaška obveščevalna dejavnost je temeljna dejavnost načrtovanja, vodenja operacij in uveljavljanja preventivne zaščite sil med vsemi fazami in razsežnostmi spopadov oziroma konflikta. Obveščevalna dejavnost omogoča poveljniku nadzor nad situacijo in pregled nad skrivnostmi okolja. Na drugi strani pa daje poveljniku s tem tudi večjo odgovornost. Poveljnikova dolžnost je namreč poskrbeti, da se zbere dovolj informacij, ki so na razpolago v danem času napada, da se prepreči povzročitev kolateralne škode civilnemu prebivalstvu oziroma čimvečjo zaščito svojim oboroženim silam. Obveščevalna dejavnost oskrbi poveljnika z ocenami o nasprotnikovih zmožnostih in dejanjih, kot tudi o pričakovanih oziroma možnih nasprotnikovih potekov akcij, premikov, centrov zgoščenih sil in točk ranljivosti. Posedovanje učinkovite in uspešne obveščevalne dejavnosti lahko primpomore h kritični strateški, operativni in taktični prednosti pred sovražnikom, s tem ko ima poveljnik vpogled v nasprotnikov krog oziroma sistem odločanja, kar privede do sposobnosti hitrejšega delovanja in odzivanja kot nasprotnik. Poveljnik lahko tako načrtuje operacije, ki temeljijo na vsakem znanju, ki bo zmanjšalo tveganje njegov enot in vojakov na bojišču pri izvajanju operacij ter povečalo možnosti za uspeh pri napadih. Vsak poveljnik vodi obveščevalno dejavnost. Poveljnik mora “peljati” obveščevalni proces. Tudi tedaj kadar ima svoje obveščevalne enote oziroma oddelke, ki mu svetujejo, mora imeti jasno razumevanje o prednostih in omejitvah obveščevalnega procesa. Vsak čas mora snovati kratke, jasne zahteve po obveščevalne dejavnosti in jih razlagati v skladu s kontekstom svoje misije (Joint Doctrine Manual of the Canadian forces, 2013).
Ključne besede: obveščevalna dejavnosti, obveščevalne službe, oboroženi spopadi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 1985; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,10 MB)