| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 139
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Novi časi - nove obveščevalne službe?
Bernarda Tominc, Božidar Koren, Andrej Sotlar, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalne službe, obveščevalna dejavnost, ogrožanje varnosti, tajni sodelavci
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 74; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (334,34 KB)

2.
3.
Vojaška obveščevalna dejavnost Slovenske vojske
Marjan Kolenc, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: slovenska vojska, obveščevalna dejavnost, obramba
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (332,65 KB)

4.
Obveščevalno varnostni [!] interesi Republike Slovenije po vstopu v zvezo NATO in Evropsko unijo
Andrej Anžič, Liliana Brožič, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: nacionalna varnost, obveščevalna dejavnost, NATO, Evropska unija, EU, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 74; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (330,63 KB)

5.
Očitno in zastrto v javnem
Irena Kranjc, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalno-varnostne službe, obveščevalna dejavnost, javni viri, komunikologija
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (227,99 KB)

6.
Operacije ohranjanja miru in njihova nacionalna obveščevalna podpora
Maj Fritz, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalna dejavnost, mirovne sile, operacije ohranjanja miru
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (202,17 KB)

7.
Trend razvoja slovenske obveščevalno-varnostne skupnosti po vstopu v EU in NATO
Iztok Podbregar, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: obveščevalni sistemi, NATO, Evropska unija, EU, kolektivna evropska varnost, obveščevalna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (175,30 KB)

8.
Obveščevalna dejavnost v mirovnih operacijah
Maj Fritz, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: mirovne operacije, obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 86; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (295,34 KB)

9.
Obveščevalna dejavnost v času vladavine Elizabete I. : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Erik Feher, 2023, diplomsko delo

Opis: Obveščevalna dejavnost velja za drugo najstarejšo obrt na svetu. Njeni začetki segajo vse do starega veka in celo dlje. Za začetek oblikovanja modernih obveščevalnih služb pa velja izvajanje obveščevalnih dejavnosti v času vladavine kraljice Elizabete I. Sir Francis Walsingham je bil gonilna sila njene obveščevalne službe, ki je delovala od leta 1573 do leta 1590. Ta, takrat sicer neuradna obveščevalna služba, je pustila pečat v načinu delovanja in izvajanja obveščevalne dejavnosti vse do danes. Walsingham je imel skupino sodelavcev, ki so delovali kot analitiki, hkrati so pa delovali tudi kot operativci, zadolženi za vodenje tajnih sodelavcev po celotni Evropi in tudi znotraj Anglije. Imel je tudi skupino infiltratorjev, ki so pod krinko prišli v sovražnikove kroge, skupino strokovnjakov kriptografije, ki so nasprotnikova pisma dešifrirali, ter veliko število tajnih sodelavcev na različnih položajih po Evropi. Tajna služba Walsinghama je delovala tudi kot varnostna služba. Kraljice Elizabete I. niso ogrožali le zunanji sovražniki, temveč tudi sovražniki znotraj njenega kraljestva. Velika obveščevalna mreža, ki je segala vse do Otomanskega cesarstva, je uspešno odkrila in preprečila delovanje raznih nasprotnikov kraljice Elizabete I., med njimi so bili škotska kraljica Marija, španski kralj Filip II. in papež Pij V. Uporaba HUMINT metode, ki je najstarejša oblika zbiranja podatkov v obveščevalnih službah, je bila ključna za odkrivanje namer in načrtov sovražnika (to so bile mnoge zarote in nevarnosti). Pravočasno zaznavanje namena Angleškega kolidža, odkritje Throgmortonove in Babingtonove zarote ter vojaške grožnje Španije je bilo mogoče zagotoviti z uporabo HUMINT metode. Brez Walsighamove tajne službe bi se vladavina kraljice Elizabete I. končala z njeno odstavitvijo ali celo smrtjo.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, Elizabeta I., britanska kraljica, Walsingham, Francis, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

10.
Uporaba kibernetskih orožij v sferi obveščevalne dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
David Erak, 2023, diplomsko delo

Opis: Z razvojem kibernetskega prostora in odvisnosti družbe od njega so obveščevalne službe in z njimi povezani akterji za doseganje geopolitičnih in nacionalnovarnostnih ciljev morali razviti nove metode in orodja, ki jim omogočajo pridobivanje tajnih podatkov iz tega prostora. Pojavile so se nove tehnike in strategije, ki so posebej zasnovane za izkoriščanje ranljivosti digitalnih sistemov. V diplomskem delu bomo predstavili uporabo teh orodij, ki jih poznamo pod pojmom kibernetsko orožje, in njihovo vlogo pri pridobivanju tajnih podatkov. Predstavili bomo tudi različne vrste kibernetskega orožja, ki ga uporabljajo obveščevalne službe, kot so zlonamerna programska oprema, virusi in druge oblike zlonamerne programske opreme. Ta orodja so namenjena vdoru v ciljne sisteme in zbiranju podatkov, ki se nahajajo v teh sistemih. Tako je v sodobnem digitalnem svetu uporaba kibernetskega orožja postala najpomembnejša metoda zbiranja obveščevalnih podatkov. V diplomskem delu bomo izpostavili tudi druge nevarnosti, povezane z uporabo kibernetskega orožja, ki pa niso povezane z zbiranjem tajnih podatkov. To so kibernetski napadi na številne sisteme, ki so pomembni za delovanje države, tu bi omenili predvsem kritično infrastrukturo, finance, gospodarstvo in družbene podsisteme, kot je zdravstvo, takšni napadi pa družbi povzročijo veliko škode. Tudi za temi napadi običajno stojijo države ali hekerske skupine, ki jih pogosto sponzorira država. Da se država lahko uspešno zoperstavi tem napadom, ki so usmerjeni na kritično infrastrukturo in nimajo nobene povezave z obveščevalno dejavnostjo, pa je pogosto potrebno mednarodno sodelovanje med državami oziroma mednarodnimi organizacijami, kot sta EU in NATO.
Ključne besede: kibernetsko orožje, kibernetski napadi, obveščevalna dejavnost, mednarodne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 625; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici