| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 123
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga kriptografije v obveščevalni dejavnosti
Samo Grum, 2021, diplomsko delo

Opis: Že od nekdaj so plemena, klani, cesarstva, narodi, kraljevine in države, da bi se lažje odločale v kritičnih trenutkih, zbirali informacije o tem, kakšne so namere nasprotne strani. To vrsto zbiranja informacij poznamo pod imenom obveščevalna dejavnost. Nekateri trdijo, da je zbiranje obveščevalnih informacij, drugi najstarejši poklic na svetu. Že Sun Cu je v svoji knjigi Umetnost vojne zapisal: »Tisto, kar omogoča pametnim državam in generalom, da dosežejo več kot navaden človek, je »predznanje« o nasprotniku, ki pa ga lahko pridobijo, samo od drugih ljudi – vohunov.« To »predznanje«, je izredno pomembno, saj je pravočasno pridobljena informacija voditeljem držav omogočila, da pravočasno sprejmejo »ustrezne« ukrepe. Zato imajo vse sodobne države specifične službe, ki se ukvarjajo z obveščevalno dejavnostjo. Z nastankom obveščevalne dejavnosti, se je pojavila potreba po skrivanju informacij pred nasprotnikom, zato se je pojavila kriptografija, ki je v sodobnem času informacijske tehnologije, postala samostojna znanstvena veda. Beseda je sestavljena iz dveh grških besed: kriptos – skrit in graphein – pisati. Namen kriptografije je zaščititi podatke, ki se prenašajo v verjetni navzočnosti nasprotnika. Kriptografska transformacija podatkov je postopek, s katerim se podatki v navadnem besedilu prikrijejo ali šifrirajo, kar povzroči spremenjeno besedilo, ki se imenuje šifrirano besedilo in ki ne razkrije izvirnika. Poleg zaščite lastnih komunikacij, poizkušajo obveščevalne službe s pomočjo kriptografskih metod dešifrirati prestrežene informacije nasprotnika in tako pridobiti pomembne podatke o tem, do kakšnih informacij so prišle tuje obveščevalne službe.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, informacije, vohuni, kriptografija, operacija "Rubikon", diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 247; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

2.
Demokratični nadzor varnostno-obveščevalnih služb v Kanadi
Aljaž Osrajnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Pojem demokratičnega nadzora v najširšem pomenu besede zajema različne pojavne oblike nadzora, ki se razlikujejo glede na način izvedbe, vsebino nadzora, čas, v katerem se izvaja, in ne nazadnje izvajalca nadzora. Z izvajanjem nadzora nadzorni organi ugotavljajo spoštovanje sistemske ureditve izvajane dejavnosti in drugih kontrolnih elementov. Najpogostejše dileme, s katerimi se pristojni nadzornih organov srečujejo v praksi, se navezujejo na vprašanja, povezana s spoštovanjem zakonitosti in legitimnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti, vprašanja o ustreznosti zakonskih podlag, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanje ostalih z ustavo varovanih pravic posameznikov. Tehnološki napredek je mnoge države izpostavil novim sodobnim grožnjam v kibernetskem prostoru. Zaradi naraščajoče uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij za doseganje političnih, gospodarskih, vojaških in drugih ciljev so se bile moderne demokracije primorane soočiti z novimi izzivi, povezanimi z obvladovanjem asimetričnih groženj in na drugi strani z varovanjem vrednot demokratične družbe. Kanada ni bila izjema. Deležniki nacionalnovarnostnega sistema v Kanadi so se vse od leta 1984 pa do danes neprestano razvijali in rastli, medtem ko je sistem nadzora ostal na nivoju osemdesetih let prejšnjega stoletja. Vse do leta 2019 so bili predmet stalnega nadzora zgolj Kanadska varnostno-obveščevalna služba (Canadian Security Intelligence Service, CSIS), Agencija za varnost elektronskih komunikacij (Communication Security Establishment, CSE) in Kraljeva kanadska konjeniška policija (Royal Canadian Mounted Police, RCMP). Da bi se učinkovito zoperstavila modernim grožnjam ter težnjam k izboljšanju sistema nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb in ostalih deležnikov nacionalnovarnostnega sistema, je Kanada v letu 2019 sprejela zakonodajno reformo (Bill C-59), ki predstavlja novo pravno, institucionalno in metodološko podlago za delovanje deležnikov nacionalnovarnostnega sistema in izvajanje demokratičnega nadzora obveščevalno-varnostnih služb. S sprejetjem zakonodajnih sprememb je Kanada sledila demokratičnim normam mednarodne obveščevalne skupnosti in zavezništvu petih držav (Five Eyes Intelligence Community): Avstraliji, Novi Zelandiji, Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike; te so obsežnejše sistemske rešitve in dobre prakse na področju nadzora nad delom obveščevalnih in varnostnih služb v svoj sistem vpeljale že pred časom.
Ključne besede: magistrska dela, Kanada, demokratični nadzor, nadzorni organi, človekove pravice, varnostno-obveščevalna dejavnost, nacionalna varnost
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

3.
Radikalni islamizem in džihad
Tina Svet, 2020, diplomsko delo

Opis: Terorizem v sodobnem svetu predstavlja eno izmed ključnih groženj za nacionalno in mednarodno varnost. Teroristični akt je pogosto učinkovita taktika šibkejše strani v neizenačenem konfliktu. Učinki oziroma posledice terorizma so neprimerljivo večje od stroškov in so zelo neposredne. To so človeške žrtve, strah in trpljenje, ogrožanje družbene povezanosti, politične stabilnosti, velika materialna škoda in podobno. Poleg negativnih družbenih in gospodarskih posledic ima terorizem tudi druge, neposredne učinke. Med temi je najbolj kritično povečanje poseganja varnostnih organov v človekove pravice. Teroristični akt ima trdno določene cilje, ki pa so doseženi šele z reakcijo napadene strani. Ta reakcija je pogosto pretirana in sproži verigo dogodkov, ki vodijo k cilju, ki so ga napadalci določili. Med vzroke oziroma gonilo terorizma spadajo številni dejavniki in sicer psihološki, gospodarski, politični, verski in socialni. V zaključnem delu se bomo posvetili predvsem terorizmu, ki je povezan z islamsko religijo. Islam je monoteistična, druga največja religija na svetu in se zelo hitro širi. Za svoje širjenje po svetu nekatere ekstremistične islamske skupine za orodje uporabljajo nasilje, ki velikokrat vodi v teroristične napade (Purg, 1997). Islamska religija ima drugače urejeno pravo, ki mu pravimo Šeriatsko pravo oz. Šarija. Šeriatsko pravo ne povzema le odnosov med ljudmi in državo, temveč tudi odnose človeka z Bogom. Džihad oziroma sveta vojna v islamskem izrazoslovju pomeni potruditi se ali stremeti k plemenitemu namenu. Pri radikalnih islamistih pa je džihad pojmovan kot dolžnost, ki jo razumejo kot potrebo po islamiziranju Zahodnih držav z nasiljem, ki brez nadzora preide v teroristična dejanja. Boj proti verskemu terorizmu je izjemno zapleten. Najuspešnejši ukrep naj bi bil odprava vzrokov, ki so pripeljali do terorizma (Pasić, 2006).
Ključne besede: diplomske naloge, Džihad, obveščevalna dejavnost, protiteroristični ukrepi, radikalni islamizem, terorizem
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 202; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (991,64 KB)

4.
Orodja javnih virov podatkov (OSINT) v konkurenčni obveščevalni dejavnosti
Vito Hozjan, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira programsko opremo OSINT, ki pripomore k boljši varnosti različnih korporacij. Vendar se skozi diplomsko nalogo nismo osredotočali na orodja le kot na ofenzivno sredstvo, temveč tudi kot na sredstvo, ki nam prinaša različne informacije za korist in nadaljnji razvoj korporacij. Diplomsko nalogo smo sestavili iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se posvetili predvsem razlagam različnih področij in tudi analizirali potek vpeljevanja orodij OSINT v korporativno obveščevalno dejavnost. V empiričnem delu smo analizirali različne programske opreme in prikazali, kako z danimi orodji lahko pridobivamo specifično izbrane podatke. Povezanost s teoretičnim delom smo ustvarili, ko smo iz pridobljenih podatkov ustvarili končni obveščevalni izdelek, ki je predmet napredka določene korporacije. Skozi empirični del smo naredili analizo pridobivanja podatkov brez dodatnih orodij (Google Dorking), analizirali smo dve orodji (Shodan in Maltego) in pet dodatkov za brskalnik (Sci-hub, Go Back In Time, FotoForensics in Have I been Pwned). Analizirali smo tudi zakonske podlage za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov z vidika zakonov Republike Slovenije in tudi evropske zakonodaje. Na podlagi pridobljenih rezultatov tako empiričnega kot tudi praktičnega dela smo ugotovili, da OSINT predstavlja velik del pridobivanja podatkov v KOD, kar nam s teoretičnega vidika pravi, da ga je treba vpeti tako v defenzivno strategijo kot tudi v strategijo na razvojnem področju. Posledično je potrebno, da v strategijo vpnemo tudi izbrani cilj, na podlagi katerega izbiramo primarna sredstva in orodja, ki nam bodo pomagala pri pridobivanju targetiranih javno dostopnih virov podatkov. Z vidika konkurenčne obveščevalne dejavnosti smo ugotovili, da je za uspešno rabo izbranih sredstev potrebna dobra komunikacija med samim vodstvom korporacije in oddelkom, ki dejansko operativno izvaja procese pridobivanja podatkov iz javnih virov. Ta odnos mora temeljiti na minimalnem razumevanju funkcionalnosti obeh področij, saj le tako lahko vemo, katere možnosti in cilje lahko izpolnjujemo in kjer nam skupina za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov lahko doseže želeni rezultat.
Ključne besede: diplomske naloge, korporativna varnost, obveščevalna dejavnost, programska oprema, konkurenčna prednost, pridobivanje javno dostopnih virov, orodja OSINT
Objavljeno: 31.08.2020; Ogledov: 481; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

5.
Zasebna obveščevalna dejavnost
Jaroš Britovšek, Andrej Sotlar, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je razmejiti državno od zasebne obveščevalne dejavnosti, prikazati značilnosti in trende zasebne obveščevalne dejavnosti po svetu ter opozoriti na zametke te dejavnosti v Sloveniji. Metode: Opravljena je analiza teoretičnih del in pristopov k obravnavanju državne in zasebne obveščevalne dejavnosti, analiza konkretnih primerov razvoja in delovanja zasebne obveščevalne dejavnosti ter analiza zakonodaje, ki to dejavnost ureja v Sloveniji. Deloma so bili uporabljeni tudi rezultati raziskave, ki je bila na to temo opravljena za potrebe doktorske disertacije na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Ugotovitve: Zasebna obveščevalna dejavnost (v okviru zakonskih omejitev) postaja pomembna in legitimna gospodarska dejavnost, ki ni omejena na državo ali regijo, temveč deluje v globalnem okolju. Njene stranke so tako države kot velike korporativne družbe, ki se zanimajo za tveganja, ki bi lahko ogrozila njihove interese. Takšen trend, ki ga zaznavamo na Zahodu, bi se lahko v določeni meri pojavil tudi v Sloveniji, kjer zaradi narave in nelagodja ob omembi zasebne obveščevalne dejavnosti dejansko ne moremo zagotovo trditi, kako zelo je ta razširjena. Kljub temu pa lahko z analizo slovenske zakonodaje zaznamo elemente zasebne obveščevalne dejavnosti in predvsem dela protiobveščevalne dejavnosti, kot je zaščita poslovnih skrivnosti. Globalna konkurenca, prihod tujih gospodarskih družb in nastop slovenskih gospodarskih družb na svetovnem trgu bodo najverjetneje silili družbe v čim učinkovitejšo zaščito lastnih podatkov ter zbiranje in analizo novih podatkov, pomembnih za obvladovanje tveganj, to pa bo pozitivno vplivalo na razvoj zasebne obveščevalne dejavnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na enem mestu razloži evolucijo državne in zasebne obveščevalne dejavnosti in slednjo brez ideologiziranja in moraliziranja predstavi kot logično posledico potreb in trendov v gospodarstvu kakor tudi dejavnosti držav, ki svoje mnogotere, nekoč tradicionalne dejavnosti, prepuščajo zasebni pobudi in so od nje včasih celo odvisne.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, zasebna obveščevalna dejavnost, tveganja, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, gospodarske družbe
Objavljeno: 29.04.2020; Ogledov: 264; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (510,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Normativna ureditev za izvajanje obveščevalne protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v slovenski vojski
Tina Komac, 2019, diplomsko delo

Opis: Obveščevalna zagotovitev predstavlja pomemben člen pri dosegi poslanstva Slovenske vojske. Izvaja se na vseh ravneh poveljevanja in zajema načrtovanje, odločanje in delovanje pri poveljevanju ter vodenju enot. Uresničevanje obveščevalne zagotovitve se izvaja z obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnostjo. Na podlagi te dejavnosti vojaški poveljniki sprejemajo odločitve in ukrepe. Za učinkovito delovanje mora biti ta dejavnost podprta z ustreznimi pravnimi akti, ki dajejo nosilcem dejavnosti pooblastila in pristojnosti. Naloga obravnava preučevanje zakonske ureditve na področju obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v Slovenski vojski. Skozi diplomsko delo so predstavljeni temeljni pojmi, nosilci dela, načela, poslanstvo, načini dela, načini pridobivanja podatkov in zakonodaja obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v Slovenski vojski. K preoblikovanju sistema organiziranosti vojaške obveščevalne dejavnosti so pripomogla mednarodna sodelovanja, zato bomo v nalogi predstavili tudi mednarodni koncept obveščevalne dejavnosti. V nalogi je bilo ugotovljeno, da v slovenskih zakonih primanjkuje pooblastil in pristojnosti za pripadnike Slovenske vojske, da bi lahko učinkovito izvajali obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnost. Reorganizacija na tem zakonskem področju je nujna, zato je v diplomskem delu predstavljen predlog za izboljšave.
Ključne besede: diplomske naloge, obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, varnostna dejavnost, Slovenska vojska, norme
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 431; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (535,37 KB)

7.
Mobilni kriminalistični oddelki v zaključni akciji
Matevž Ceglar, 2018, diplomsko delo

Opis: Zaključna akcija je zadnja faza operativnega dela policije zoper osumljenca. Njen namen je prijetje osumljencev na podlagi določenih znanih kaznivih dejanj za katere je policija zbrala ustrezne dokaze. Obliko izvedbe zaključne akcije je potrebno navesti v predlogu za izvedbo operativne obdelave oziroma operativne kombinacije. Pred izvajanjem načrtovane zaključne akcije se mora izdelati podroben načrt izvedbe, ki ga sestavi vodja operativne obdelave oziroma operativne kombinacije v sodelovanju z vodji služb, ki bodo pri njeni izvedbi sodelovale. V diplomski nalogi je bilo ugotovljeno, da bo v prihodnosti potrebno več pozornosti nameniti sistematičnemu zbiranju informacij, saj s takšnim načinom dela lahko pridemo do kvalitetnih podatkov in informacij, ki so nujno potrebne za kvalitetno preiskavo in posledično tudi uspešno realizirano zaključno akcijo. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima kriminalistično - obveščevalna dejavnost velik pomen za načrtovanje in izvedbo zaključne akcije. Da je zaključna akcija učinkovita in strokovno ter varno izvedena, je pomembno tudi sodelovanje različnih služb znotraj policije. Predstavljen je pomen individualne in skupinske taktike, predvsem z vidika načrtovanja in prilagajanja ter dobrega pretoka informacij med različnimi linijami dela, ki pomembno pripomorejo pri kvalitetni pripravi zasede in/ali blokade ter posledično uspešni izvedbi zaključne akcije. Opravljen je bil intervju z nekaterimi vodji oddelkov MKO v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da je zaključna akcija uspešnejša, če v njej koordinirano sodelujejo različne službe znotraj policije ter da se pripravi in načrtovanju nameni premalo časa, in sicer zaradi različnih vzrokov. Kljub številnim izboljšavam je še vedno premalo usposabljanja, medsebojnega sodelovanja z linijami dela, samoiniciative in kvalitetne potrebne opreme.
Ključne besede: diplomske naloge, zaključna akcija, mobilni kriminalistični oddelek, kriminalistično obveščevalna dejavnost, individualna taktika, skupinska taktika
Objavljeno: 10.12.2018; Ogledov: 720; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (346,15 KB)

8.
Vloga obveščevalno varnostnih služb pri sodelovanju Republike Slovenije v NATO-vodenih operacijah v Afganistanu
Stanka Lavrih, 2018, magistrsko delo

Opis: Po terorističnih napadih Al Kaide v Združenih državah Amerike septembra 2001 se je dojemanje varnostni in groženj mednarodne skupnosti povsem spremenilo. Varnostni svet Organizacije združenih narodov je že dan po terorističnih napadih sprejel Resolucijo 1368 (2001), ki opredeli napade kot oborožen napad na Združene države Amerike in kot ogrožanje mednarodnega miru in mednarodne varnosti. Nepredvidljivo in spremenjeno varnostno okolje v svetu je zahtevalo takojšen odziv. Mednarodna skupnost kot vir ogrožanja identificira Afganistan. Še isto leto so z mandatom Organizacije združenih narodov vzpostavljene Mednarodne sile za pomoč v Afganistanu, katerih vodenje leta 2003 prevzame zveza Nato. Misijo, ki se je zaključila konec 2014, v letu 2015 nadomesti nebojna svetovalna Misija Odločna podpora in se izvaja še danes. Odziv na sodobne grožnje države rešujejo v medsebojnih zavezništvih ter delovanju v mednarodnih operacijah in misijah. Članstvo Republike Slovenije v zvezi Nato je prineslo obveznost izpolnjevanja zavez, ki so bile podane v pristopnem obdobju ter kasneje članstvu. Kot polnopravna članica poleg tega sodeluje v procesu oblikovanja in izvajanja varnostnih in obrambno političnih smernic. Republika Slovenija svoje obveznosti v Zavezništvu izpolnjuje tudi s sodelovanjem v mednarodnih operacijah in misijah, kot so Nato-vodene mednarodne operacije in misije v Afganistanu, kjer sodeluje od leta 2004. Vloga obveščevalno varnostnih služb pred napotitvijo, v času delovanja ter po zaključku delovanja slovenskih pripadnikov v Nato-vodenih operacijah je izjemno pomembna in ena od najbolj učinkovitih oblik zaščite lastnih sil. Ob upoštevanju omejenih resursov je mednarodno sodelovanje Republike Slovenije ključno pri zagotavljanju tovrstne podpore v Afganistanu.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, obveščevalno-varnostne službe, NATO, sodelovanje, magistrska dela
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 502; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (779,17 KB)

9.
Mučenje kot nezakonit način pridobivanja obveščevalnih informacij
Senta Turjak, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so obravnavani mučenje, njegova zgodovina in prepoved mučenja ter primeri uporabe mučenja v tajnih zaporih, ustanovljenih po terorističnem napadu na svetovni trgovinski center v New Yorku ter na južno krilo vojaškega centra Pentagon v Washingtonu 11. septembra 2001. Opisano je, kako so se razvijale tehnike mučenja skozi zgodovino, od nastanka prvih visokih civilizacij do danes. Analizirani so tudi primeri tajnih zaporov Guantanamo na Kubi, Abu Ghraib v Iraku in nekateri tajni zapori v Evropi. Mučenje obstaja vse od nastanka prvih visokih civilizacij. Sprva se je najpogosteje uporabljalo za kaznovanje oziroma opozarjanje drugih. Bilo je javno in marsikje del pravosodnega sistema. Danes je mučenje prepovedano s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki so jo leta 1948 podpisale države članice Organizacije združenih narodov. Danes se mučenja naj ne bi uporabljalo, vendar obstajajo primeri, ki kažejo drugače. V tajne zapore so po terorističnem napadu 11. septembra 2001 zapirali ljudi, ki naj bi bili povezani s teroristično organizacijo, odgovorno za napad. V teh zaporih so vladale nečloveške razmere, pomanjkanje higiene, hrane in vode, zaporniki so bili mučeni tako med zaslišanji kot pozneje v celicah. Pri tem so imeli glavno vlogo takratni predsednik Združenih držav Amerike, George W. Bush, in njegova administracija, obveščevalna služba CIA, obveščevalne službe držav, v katerih so bili tajni zapori, kot tudi ameriška vojaška obveščevalna služba in pripadniki ameriške vojske. V diplomskem delu so proučevani razvoj tehnik mučenja, njegova uporabo za namene izvabljanja informacij na primerih tajnih zaporov v Guantanamu, Abu Ghraibu in v Evropi. Predstavljena so tudi nekatera grozovita dejanja, ki jih je sposoben človek storiti sočloveku.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, pridobivanje podatkov, metode, mučenje, diplomske naloge
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 967; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
Vzhodnonemška obveščevalna služba HVA in njen vpliv na politične razmere v Vzhodni Nemčiji
Nina Škrabl, 2017, diplomsko delo

Opis: Kot pajek, je Stasi oziroma Ministrstvo za državno varnost, razpletel svojo mrežo po vsej državi. Vedno pripravljen kot meč in ščit, kar je bil v bistvu nek slogan tega razvpitega državnega organa, je vohunil po vseh kotičkih Nemške demokratične Republike (NDR) in z represivnim pristopom manipuliral z življenjem ljudi. Ministrstvo za državno varnost je bil v nekdanji NDR, osrednji organ, s katerim so ohranjali oblast edine dovoljene politične organizacije Lista enotnosti tako, da so nadzirali vse pore družabnega življenja v NDR. Del ministrstva za državno varnost je bila Hauptverwaltung Aufklärung - HVA, ki se je ukvarjala s klasično obveščevalno dejavnostjo. HVA je bila ustanovljena že zelo kmalu po ustanovitvi NDR in sicer leta 1951, takrat še kot Inštitut za raziskovanje na ekonomskem področju. Anton Ackermann je bil prvi vodja agencije in šele pod vodstvom razvpitega Markusa Wolfa, se je služba preimenovala v HVA. Strukturni model HVA je bil povsem enak kot sovjetski KGB (Komitet gosudarstvennoy bezopasnosti), kar potrjuje da so sovjeti »vlekli vse niti«. Glavna naloga HVA je bilo zbiranje podatkov o dogajanjih v Zvezni republiki Nemčiji in v zahodnem Berlinu. Informacije in podatki so se zbirali iz vseh pomembnejših področij življenja, kot so politika, gospodarstvo in podobno. Služba je bila izredno dobro organizirana z oddelki, ki so pokrivali vsak svoje področje. Kabinet HVA, pa je vse te oddelke vodil in upravljal. HVA je pod vodstvom Wolfa, postala ena najuspešnejših obveščevalnih služb v zgodovini.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, obveščevalne službe, HVA, politične razmere, Vzhodna Nemčija, diplomske naloge
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 783; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (819,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici