SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIPRAVA VZORCEV ZA DOLOČEVANJE SPOJIN OBSTOJNIH ORGANSKIH ONESNAŽEVAL Z METODO GC/MS
Alen Miuc, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obsega razvoj metode priprave vzorcev za določevanje spojin obstojnih organskih onesnaževal z metodo plinske kromatografije povezane z masno spektrometrijo (GC/MS). Vsebnosti polikloriranih alkanov (PCA) v ekstraktih vodnih vzorcev smo določevali z analitsko tehniko kemične ionizacije in zaznavo negativnih ionov (ECNI). Primerjali smo dve analitski tehniki priprave vodnih vzorcev, ekstrakcijo tekoče-tekoče in ekstrakcijo na trdni fazi. Prednostno smo obravnavali razvoj metode določevanja polikloriranih alkanov in način odstranjevanja pri analizi motečih vplivov polikloriranih bifenilov (PCB). Za čiščenje ekstraktov smo uporabili antropogeno in Florisilno kolono. Določili smo optimalne pogoje ločitve motečih spojin polikloriranih bifenilov od polikloriranih alkanov na Florisilni koloni. Za kvantitativno določitev smo uporabili standardne raztopine analitov PCA (C10-C13, SCCP) in PCB 209 ter γ-heksaklorocikloheksan kot spojini internih standardov. PCA v površinskih vodah smo določali v koncentracijskem območju od 0,05 μg/L do 0,15 μg/L.
Ključne besede: obstojna organska onesnaževala, poliklorirani n-alkani, plinska kromatografija, masna spektrometrija, površinske vode
Objavljeno: 20.04.2012; Ogledov: 1748; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

2.
Spremljanje vsebnosti polikloriranih bifenolov v živilih z oceno vnosa
Katarina Pučko, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Poliklorirani bifenili (PCB) spadajo v skupino sintetičnih organoklornih spojin, ki se akumulirajo v okolju. Že desetletja je znano, da poliklorirani bifenili (PCB) preko onesnaženega okolja prehajajo v človeško prehranjevalno verigo. Kopičijo se v maščobnem tkivu in odvisno od količin ter časa izpostavljenosti povzročajo različne zdravstvene zaplete. V magistrskem delu smo pregledali podatke o vsebnosti PCB v določenih živilih na osnovi monitoringa, ki ga je v letih 2012–2014 izvedla Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ratslin. Analizirana so bila 103 različna živila, ki so jih testirali na prisotnost 18 različnih PCB in vsoto 6 indikatorskih PCB. V 98 % so bili odvzeti vzorci živalskega izvora, kjer se PCB tudi najpogosteje kopičijo. Z osnovno statistično analizo smo opisali porazdelitev vrednosti vsote 6 indikatorskih PCB v posameznih kategorijah živil in jih primerjali z mejnimi vrednostmi UREDBE KOMISIJE (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih. Ugotovili smo, da so bili vsi odvzeti vzorci pod najvišjo dovoljeno mejno vrednostjo. Vnos PCB s hrano smo ocenili na podlagi enostavnega točkovnega modela za vnos kemikalij in za to uporabili povprečne vrednosti vsote šestih indikatorskih PCB v posamezni kategoriji živil ter zaužite količine te kategorije živil pri prebivalcih Slovenije. Za oceno zaužitih količin živil smo uporabili podatke ankete o porabi živil v gospodinjstvih (APG) za leto 2012, ki smo jih pridobili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Glede na podatke APG smo izračunali, da največ PCB vnašamo v naš organizem z drugimi živalskimi maščobami in z uživanjem rib, najmanj pa z jetri. Najvišje izmerjena koncentracija iskanih PCB je bila najdena v ribah, najnižja pa v margarini in drugih rastlinskih maščobah.
Ključne besede: PCB, obstojna organska onesnaževala, okolje, vnos v organizem, prehranjevalna veriga
Objavljeno: 27.11.2017; Ogledov: 174; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici