1. |
2. Odnosi med zaporskimi akterji: študija v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig : magistrsko deloZala Osterc, 2023, magistrsko delo Opis: Za svetovno nizko stopnjo števila zaprtih žensk gre razloge iskati v večji konformnosti žensk do kazenskopravnih norm in posledično nižjo udeležbo v deviantnih in kriminalnih dejanjih. Gre za fenomen tako formalnega kot neformalnega družbenega nadzorstva nad ženskami, sestavljenega iz številnih neformalnih pravil in pričakovanj, izhajajočih iz spolnih ideologij in struktur, ki zmanjšujejo možnosti za kršenje pravil in izvajanje kaznivih dejanj. V zaključnem delu se osredotočamo na dinamiko odnosov in zaznano stopnjo legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojenkah v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig. V študiji je bila preučena domača in tuja literatura in do sedaj opravljene študije o odnosih in legitimnosti zaporskih sistemov, poleg teoretičnega pregleda je bila opravljena tudi kvalitativna študija v edinem ženskem zaporu v Sloveniji, na Igu. S pomočjo strukturiranih intervjujev z obsojenkami so bile merjene različne spremenljivke o odnosih med zaporskimi akterji, zaznavi legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojenkah in njihovi prilagoditvi ter zadovoljstvu z zaporskim sistemom. Ugotovitve so pokazale, da odnosi med zaporskimi akterji predstavljajo srce dobro delujoče zaporske institucije, ki temelji na spoštovanju, zakonitosti in pravičnosti. Dinamičnost in dualnost odnosov med zaporskimi delavci in obsojenkami pa hkrati predstavljata strukturni konflikt, ki ga žene neenakovreden položaj zaporskih akterjev, tj. nosilcev moči in njegovih prejemnikov. Kakovostni odnosi vodijo do razvoja zaupanja pri obsojenkah v avtoriteto zaporskih delavcev, kar predstavlja temelj legitimnega in učinkovitega zaporskega sistema. Razumevanje kompleksnosti in dinamičnosti zaporskega okolja se je izkazalo za ključno pri implementaciji dobrih praks, usmerjenih v resocializacijo obsojenk.
Ključne besede: zapori, obsojenke, zaporski delavci, odnosi, legitimnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 626; Prenosov: 190
 Celotno besedilo (835,55 KB) |
3. Razvoj, implementacija in evalvacija programa krepitve duševnega zdravja v ženskem zaporuŠpela Horvat, 2021, magistrsko delo Opis: Zaprte ženske predstavljajo posebno skupino oseb v zaporu, za katere je značilna visoka stopnja pojavnosti težav v duševnem zdravju. S tem namenom je bil v okviru magistrskega dela razvit program krepitve duševnega zdravja, ki je bil nato implementiran na obsojenkah ZPKZ Ig. V eksperimentalno zasnovano študijo je bilo vključenih 18 udeleženk, od tega 7 udeleženk eksperimentalne skupine in 11 udeleženk kontrolne skupine. Vse udeleženke so pred izvedbo intervencije izpolnile baterijo vprašalnikov, nato so udeleženke eksperimentalne skupine obiskovale dvotedenski program krepitve duševnega zdravja, udeleženke kontrolne skupine pa intervencije niso prejele. Udeleženke eksperimentalne skupine so med programom in po njegovem zaključku sodelovale v evalvaciji izvedenega, udeleženke obeh skupin pa so po koncu programa izpolnile isto baterijo vprašalnikov kot na začetku raziskave. Za preverjanje učinkov izvedene intervencije sta bili izpeljani mešana MANOVA (kvantitativno raziskovanje) in vsebinska analiza (kvalitativno raziskovanje). Iz kvantitativnih rezultatov je razvidna uspešnost intervencije pri izboljšanju pismenosti o duševnem zdravju na področju depresije in anksioznosti, kvalitativni rezultati pa so pokazali, da udeleženke izvedeni program zaznavajo kot uporaben in učinkovit pri opolnomočenju zaprtih žensk na področju duševnega zdravja. V prihodnje je predlagana izvedba več študij in intervencij na (slovenski) ženski zaporski populaciji s poudarkom na iskanju načinov vključitve nemotiviranih zaprtih žensk.
Ključne besede: zapor za ženske, Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, obsojenke, duševno zdravje, intervencija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1013; Prenosov: 92
Celotno besedilo (2,34 MB) |
4. Posebnosti prestajanja kazni zapora za ženske : diplomsko delo univerzitetnega študijaSandra Samida, 2017, diplomsko delo Opis: Zavodi za prestajanje kazni zapora so bili in so še vedno izoblikovani predvsem po vzoru moških. Glede na to, da se v zadnjih letih število žensk v zaporih drastično dviga, to predstavlja pereč problem pri obsojenih ženskah. S tem so ženske prikrajšane, morda celo zapostavljene, pri njihovih specifičnih posebnostih in potrebah, ki jim pri prestajanju kazni predstavljajo ključno vlogo.
Izpostavljenih je osem posebnosti, ki v največji meri vplivajo na obsojene in jih zaradi tega postavljajo v občutno slabši položaj kot moške zapornike. Opozarja se na naslednje dejavnike: nosečnost, materinstvo, prestajanje kazni zapora z otroki, pomanjkanje dela, daljšo oddaljenost od doma, stigmatizacijo in etiketiranje, zdravje zaprtih žensk ter predhodno viktimizacijo. Teoretično velja materinstvo za najbolj tvegan in zaskrbljujoč dejavnik, medtem ko praksa v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig izpostavlja ločeno prestajanje kazni zapora glede na spol ter s tem daljšo oddaljenost od doma.
Na podlagi opravljene raziskave v ZPKZ Ig, se slabši pogoji žensk v zavodu kažejo predvsem v pomanjkanju intimne sobe, enotnem zaporu za ženske, iz česar sledi daljša oddaljenost zapornic od doma, skupnem prestajanju kazni vseh obsojenk, ne glede na težo storjenega kaznivega dejanja in dolžino kazni ter mnogo drugih. Ga. Glavica (osebni intervju, 30.4.2017) na tem mestu izpostavlja predvsem pomanjkanje prostora, bodisi za obiske bodisi za razne varnostne ali osebne preglede, ali pa gre za pomanjkanje prostora na splošno.
Delo prikazuje, da je ZPKZ Ig sicer primer dobre prakse, še vedno pa obstajajo velike potrebe po spremembi sistema kaznovanja, ki bi ženskam omogočile drugačno in predvsem ugodnejše prestajanje kazni zapora. Namen je opozoriti na opisano problematiko, s čimer poudarimo mnogokrat spregledan dejavnik – kaznovanje žensk.
Ključne besede: kriminaliteta, storilke kaznivih dejanj, obsojenke, zapori za ženske, ženski zapori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.06.2017; Ogledov: 2597; Prenosov: 344
Celotno besedilo (2,45 MB) |
5. Ženske v zaporu : vpliv zapora na razvoj otrokaMateja Vrhar, 2016, magistrsko delo Opis: Slovenska zakonodaja (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Pravilnik o izvrševanju kazni zapora) ne opredeljuje konkretnih pogojev, ki jih mora obsojenka izpolnjevati, da lahko otrok biva z njo, prav tako ni opredeljenih pogojev, s katerimi se zagotovi varnost otroka, ki biva z obsojenko v zaporu. Dovoljuje bivanje otroka z obsojenko (materjo) do dopolnjenega prvega oziroma drugega leta starosti. V zaključnem delu je raziskovan razvoj otroka in vpliv neugodnih razmer na njegov nadaljnji razvoj. Opravljene raziskave dajejo rezultate, da obsojenke v veliki večini primerov prihajajo iz disfunkcionalnih družin, imajo preteklost zlorab (fizično, spolno in/ali psihično) in zanemarjanj, ki predstavljajo pomemben dejavnik tveganja, za prenos le teh na otroka. Da se prekine medgeneracijski cikel zlorab, je potrebna ustrezna psihoterapevtska obravnava obsojenke. Vpliv travm iz otroštva obsojenke je močno povezan z deviantnim vedenjem in kriminaliteto. Kadar se navezanost s starši ne vzpostavi v zgodnji mladosti, se verjetnost udeležbe v prestopništvu povečuje. Raziskave so pokazale tudi močno povezavo med samoobvladovanjem, nizko samopodobo in prestopništvom. Samoobvladovanje je napovedovalec, ki najbolj dosledno vpliva na prestopništvo. Nižja samopodoba vodi do prestopništva, in na določeni točki, lahko sodelovanje v prestopništvu privede do povečanja samozavesti. Programi, ki jih izvajajo v nekaterih ženskih zaporih po Evropi, ZDA so namenjeni rehabilitaciji obsojenke in učenju starševskih veščin, varne navezanosti otroka na mamo ter spodbujajo razvijanje in ohranjanje čustvene vezi z otrokom. Analize tovrstnih programov so med drugim pokazale uspešnost pri povratništvu.
Ključne besede: zapori, kriminaliteta, obsojenke, ženske, otroci, rehabilitacija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 01.12.2016; Ogledov: 1738; Prenosov: 170
Celotno besedilo (762,55 KB) |
6. Nasilje med obsojenkami v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMaruša Smukavec, 2016, diplomsko delo Opis: Nasilje je lahko prisotno povsod, v družini, v službi, v bolnišnici in tudi v totalnih ustanovah, kot je zapor. To je oblika nasilja, ki se dogaja za zidovi, kjer so v omejenem prostoru zaradi storitve različnih kaznivih dejanj nastanjeni ljudje različnih karakterjev in med njimi prihaja do konfliktov. V okviru diplomskega dela smo izvedli raziskavo o nasilju med soobsojenkami. Rezultati raziskave kažejo, da v zaporu prevladuje psihično nasilje, pri tem gre večinoma za poniževanje z žaljivimi besedami, za širjenje neresničnih govoric o obsojenki, ter norčevanja iz obsojenke. V manjšem obsegu obsojenke opažajo tudi fizično, ekonomsko in socialno nasilje, spolno nasilje ni opaženo ali pa obsojenke o tej vrsti nasilja nočejo govoriti. Obsojenke, ki so bile žrtev nasilja, v večini primerov storilke niso prijavile, za kar obstaja veliko razlogov, vendar je glavni razlog strah pred ponovnim pojavom nasilja. Obsojenke se v zaporu počutijo varne, vendar med njimi obstaja strah pred pojavom nasilja s strani soobsojenke.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela, kjer smo opisali vrste nasilja ter njihove značilnosti, v raziskovalnem delu pa smo analizirali rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig.
Ključne besede: zapori, obsojenke, nasilje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 2107; Prenosov: 235
Celotno besedilo (418,56 KB) |
7. PRAVICA ZAPORNIKOV DO DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJAKlara Tršan, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika prestajanja kazni zapora z vidika zapornikov, njihovih partnerjev, otrok in ostalih družinskih članov. Poudarek je na pravici do družine. Tekom pisanja diplomske naloge sem pojem oz. obseg pravice do družine razširjala. Tako sem poleg pravice do stikov z družino, ki jo obsojenci že imajo, in jih uresničujejo preko obiskov, telefonskih pogovorov in prostih izhodov, v to naslovno pravico zajela tudi željo po družini, po otroku.
V diplomski nalogi sem najprej predstavila kazen zapora in namen tovrstne kazni, nato pravice zapornikov in pravne akti, ki jih urejajo. Izpostavila pa sem predvsem obsojenke in otroke, ki z njimi odraščajo v zaporu, prav tako družine, ki zunaj, pogosto v še večji stiskah, prestajajo »kazen«, ki je niso zagrešile. Te skupine ljudi sem izpostavila, ker premalokrat pomislimo, da kazen zapora vpliva tudi na njih oz. vpliva drugače, kot na moške zapornike, ki predstavljajo večinski del.
Osredotočila sem se na zapornice v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, saj je število ženskih obsojenk iz leta v leto višje, razmere v zavodu pa se ne spreminjajo.
Ključne besede: kazenski zavodi, izvrševanje kazni, obsojenke, družina in otroci, obiski zakoncev in družine, spolni stiki
Objavljeno v DKUM: 16.05.2016; Ogledov: 1785; Prenosov: 286
Celotno besedilo (858,19 KB) |
8. |
9. |
10. |
