SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nasilje med obsojenkami v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig
Maruša Smukavec, 2016, diplomsko delo

Opis: Nasilje je lahko prisotno povsod, v družini, v službi, v bolnišnici in tudi v totalnih ustanovah, kot je zapor. To je oblika nasilja, ki se dogaja za zidovi, kjer so v omejenem prostoru zaradi storitve različnih kaznivih dejanj nastanjeni ljudje različnih karakterjev in med njimi prihaja do konfliktov. V okviru diplomskega dela smo izvedli raziskavo o nasilju med soobsojenkami. Rezultati raziskave kažejo, da v zaporu prevladuje psihično nasilje, pri tem gre večinoma za poniževanje z žaljivimi besedami, za širjenje neresničnih govoric o obsojenki, ter norčevanja iz obsojenke. V manjšem obsegu obsojenke opažajo tudi fizično, ekonomsko in socialno nasilje, spolno nasilje ni opaženo ali pa obsojenke o tej vrsti nasilja nočejo govoriti. Obsojenke, ki so bile žrtev nasilja, v večini primerov storilke niso prijavile, za kar obstaja veliko razlogov, vendar je glavni razlog strah pred ponovnim pojavom nasilja. Obsojenke se v zaporu počutijo varne, vendar med njimi obstaja strah pred pojavom nasilja s strani soobsojenke. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela, kjer smo opisali vrste nasilja ter njihove značilnosti, v raziskovalnem delu pa smo analizirali rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig.
Ključne besede: zapori, obsojenke, nasilje, diplomske naloge
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 828; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (418,56 KB)

2.
3.
Resocializacija obsojenk : diplomsko delo
Petra Rihtar, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: kazni, zapori, resocializacija, postpenalna pomoč, obsojenke, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 1815; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (648,75 KB)

4.
Obsojenke z otroki v slovenskem ženskem zaporu
Mateja Vrhar, 2012, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: zapori, ženski zapori, obsojenke, otroci, varnost, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 368; Prenosov: 137
URL Povezava na celotno besedilo

5.
PRAVICA ZAPORNIKOV DO DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Klara Tršan, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika prestajanja kazni zapora z vidika zapornikov, njihovih partnerjev, otrok in ostalih družinskih članov. Poudarek je na pravici do družine. Tekom pisanja diplomske naloge sem pojem oz. obseg pravice do družine razširjala. Tako sem poleg pravice do stikov z družino, ki jo obsojenci že imajo, in jih uresničujejo preko obiskov, telefonskih pogovorov in prostih izhodov, v to naslovno pravico zajela tudi željo po družini, po otroku. V diplomski nalogi sem najprej predstavila kazen zapora in namen tovrstne kazni, nato pravice zapornikov in pravne akti, ki jih urejajo. Izpostavila pa sem predvsem obsojenke in otroke, ki z njimi odraščajo v zaporu, prav tako družine, ki zunaj, pogosto v še večji stiskah, prestajajo »kazen«, ki je niso zagrešile. Te skupine ljudi sem izpostavila, ker premalokrat pomislimo, da kazen zapora vpliva tudi na njih oz. vpliva drugače, kot na moške zapornike, ki predstavljajo večinski del. Osredotočila sem se na zapornice v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, saj je število ženskih obsojenk iz leta v leto višje, razmere v zavodu pa se ne spreminjajo.
Ključne besede: kazenski zavodi, izvrševanje kazni, obsojenke, družina in otroci, obiski zakoncev in družine, spolni stiki
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 377; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (858,19 KB)

6.
Ženske v zaporu
Mateja Vrhar, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenska zakonodaja (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Pravilnik o izvrševanju kazni zapora) ne opredeljuje konkretnih pogojev, ki jih mora obsojenka izpolnjevati, da lahko otrok biva z njo, prav tako ni opredeljenih pogojev, s katerimi se zagotovi varnost otroka, ki biva z obsojenko v zaporu. Dovoljuje bivanje otroka z obsojenko (materjo) do dopolnjenega prvega oziroma drugega leta starosti. V zaključnem delu je raziskovan razvoj otroka in vpliv neugodnih razmer na njegov nadaljnji razvoj. Opravljene raziskave dajejo rezultate, da obsojenke v veliki večini primerov prihajajo iz disfunkcionalnih družin, imajo preteklost zlorab (fizično, spolno in/ali psihično) in zanemarjanj, ki predstavljajo pomemben dejavnik tveganja, za prenos le teh na otroka. Da se prekine medgeneracijski cikel zlorab, je potrebna ustrezna psihoterapevtska obravnava obsojenke. Vpliv travm iz otroštva obsojenke je močno povezan z deviantnim vedenjem in kriminaliteto. Kadar se navezanost s starši ne vzpostavi v zgodnji mladosti, se verjetnost udeležbe v prestopništvu povečuje. Raziskave so pokazale tudi močno povezavo med samoobvladovanjem, nizko samopodobo in prestopništvom. Samoobvladovanje je napovedovalec, ki najbolj dosledno vpliva na prestopništvo. Nižja samopodoba vodi do prestopništva, in na določeni točki, lahko sodelovanje v prestopništvu privede do povečanja samozavesti. Programi, ki jih izvajajo v nekaterih ženskih zaporih po Evropi, ZDA so namenjeni rehabilitaciji obsojenke in učenju starševskih veščin, varne navezanosti otroka na mamo ter spodbujajo razvijanje in ohranjanje čustvene vezi z otrokom. Analize tovrstnih programov so med drugim pokazale uspešnost pri povratništvu.
Ključne besede: zapori, kriminaliteta, obsojenke, ženske, otroci, rehabilitacija, magistrska dela
Objavljeno: 01.12.2016; Ogledov: 739; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (762,55 KB)

7.
Posebnosti prestajanja kazni zapora za ženske
Sandra Samida, 2017, diplomsko delo

Opis: Zavodi za prestajanje kazni zapora so bili in so še vedno izoblikovani predvsem po vzoru moških. Glede na to, da se v zadnjih letih število žensk v zaporih drastično dviga, to predstavlja pereč problem pri obsojenih ženskah. S tem so ženske prikrajšane, morda celo zapostavljene, pri njihovih specifičnih posebnostih in potrebah, ki jim pri prestajanju kazni predstavljajo ključno vlogo. Izpostavljenih je osem posebnosti, ki v največji meri vplivajo na obsojene in jih zaradi tega postavljajo v občutno slabši položaj kot moške zapornike. Opozarja se na naslednje dejavnike: nosečnost, materinstvo, prestajanje kazni zapora z otroki, pomanjkanje dela, daljšo oddaljenost od doma, stigmatizacijo in etiketiranje, zdravje zaprtih žensk ter predhodno viktimizacijo. Teoretično velja materinstvo za najbolj tvegan in zaskrbljujoč dejavnik, medtem ko praksa v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig izpostavlja ločeno prestajanje kazni zapora glede na spol ter s tem daljšo oddaljenost od doma. Na podlagi opravljene raziskave v ZPKZ Ig, se slabši pogoji žensk v zavodu kažejo predvsem v pomanjkanju intimne sobe, enotnem zaporu za ženske, iz česar sledi daljša oddaljenost zapornic od doma, skupnem prestajanju kazni vseh obsojenk, ne glede na težo storjenega kaznivega dejanja in dolžino kazni ter mnogo drugih. Ga. Glavica (osebni intervju, 30.4.2017) na tem mestu izpostavlja predvsem pomanjkanje prostora, bodisi za obiske bodisi za razne varnostne ali osebne preglede, ali pa gre za pomanjkanje prostora na splošno. Delo prikazuje, da je ZPKZ Ig sicer primer dobre prakse, še vedno pa obstajajo velike potrebe po spremembi sistema kaznovanja, ki bi ženskam omogočile drugačno in predvsem ugodnejše prestajanje kazni zapora. Namen je opozoriti na opisano problematiko, s čimer poudarimo mnogokrat spregledan dejavnik – kaznovanje žensk.
Ključne besede: kriminaliteta, storilke kaznivih dejanj, obsojenke, zapori za ženske, ženski zapori, diplomske naloge
Objavljeno: 28.06.2017; Ogledov: 903; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici