1. Primerjava obsevalnih tehnik po ohranitveni operaciji raka leve dojkeIvica Ratoša, 2019, doktorska disertacija Opis: Najpogostejši neželeni učinki obsevanja so zgodnje spremembe na koži in v področju žleznega tkiva dojke, redkejši pa pozne reakcije na koži, pljučih ali srcu. Stopnja srčne okvare je s sodobnim načrtovanjem obsevanja sicer nizka, vendar je ob vse daljši pričakovani življenjski dobi in sočasni višji prevalenci raka dojk vse več žensk izpostavljenih morebitnim poznim posledicam zdravljenja. Srčna obolenja, pogosteje povzročena z dopolnilnim obsevanjem leve strani prsnega koša, postajajo eden izmed glavnih vzrokov smrti pri ozdravljenih bolnicah z rakom dojk.
Z raziskavo smo primerjali dozno-volumske parametre tarčnih volumnov in zdravih organov za tri različne obsevalne tehnike in želeli ugotoviti najbolj primerno tehniko za bolnice z različno velikimi obsevalnimi volumni. Za izbrane bolnice po operaciji zaradi raka leve dojke, smo primerjali tridimenzionalno konfromno obsevanje (3D-CRT), tangencialno obliko intenzitetne modulirane terapije (T-IMRT) in hibridno obliko, ki predstavlja kombinacijo tehnik 3D-CRT ter IMRT (H-IMRT). Dodatni cilj je bila poglobljena analiza dozno-volumskih parametrov srčnih votlin in koronarnih arterij. V analizo smo vključili 60 CT-posnetkov bolnic, ki so se med letoma 2014 in 2015 zdravile z obsevanjem po operaciji raka leve dojke. Na vsak set CT-slik smo vrisali kritične zdrave organe, vključno s posameznimi strukturami srca ter tarčne volumne. Analizirali smo 180 obsevalnih načrtov. CT-posnetke smo razvrstili v skupino z majhnim, srednjim in velikim kliničnim tarčnim volumnom (CTV).
V prvi skupini je srednja velikost CTV znašala 425,7 cm3, v drugi 867 cm3 in v tretji 1586,8 cm3. 95-odstotna pokritost načrtovalnega tarčnega volumna za oceno doze (PTVeval)je s tehnikama 3D-CRT in H-IMRT znašala 100 % in s T-IMRT v 88,3 %. Relativni deleži odvečne predpisane doze v načrtovalnem tarčnem volumnu PTVeval (V105–107 %) so bili najnižji s 3D-CRT, absolutni deleži pa s T-IMRT ali H-IMRT. Vrednosti indeksov konfomnosti, homogenosti ter konformacijskega števila so bile najbolj optimalne pri tehniki H-IMRT. Za celotno skupino obsevalnih načrtov smo potrdili prednost dozne razporeditve v strukturi koža za obe IMRT tehniki.
Izkazalo se je, da tehnika obsevanja pomembno vpliva tudi na povprečno absorbirano dozo srca (srce Dmean). Najnižje vrednosti smo beležili pri tehniki 3D-CRT, in sicer 1,9 Gy, sledila je T-IMRT z 2,3 Gy in kot najslabša se je izkazala H-IMRT s 3,1 Gy povprečne absorbirane doze srca (p < 0,0005). Nasprotno pa smo najnižje vrednosti visokodoznih območij za parametra srce (V35–40 Gy) ter za levo sprednjo koronarno arterijo (angl. left anterior descending coronary artery, LADCA) (V40 Gy) zabeležili prav pri tehniki H-IMRT. Naši rezultati nakazujejo, da so lahko razlike v povprečni absorbirani dozi srca ali levega prekata posledica uporabljene tehnike obsevanja ali pa telesne konstitucije bolnice. Tudi ob zelo nizki vrednosti srce Dmean (< 2,5 Gy) pa lahko posamezni srčni segmenti, predvsem srednji in distalni segment LADCA ter apikalni in sprednji predel levega prekata, prejmejo bistveno višje doze, celo 30–40 Gy. Pri analizi povprečne absorbirane doze priležnega pljučnega krila smo ugotovili, da najnižje srednje vrednosti dosegamo s tehniko 3D-CRT, in sicer 5,6 Gy, višje pri T-IMRT s 5,7 Gy in najvišje ponovno pri tehniki H-IMRT z 8,7 Gy (p = 0,012).
Obsevalna tehnika izbire za večino bolnic po ohranitveni operaciji zaradi raka leve dojke je 3D-CRT, saj smo z njo pri večini obsevalnih načrtov dosegli potrebne zahteve pri načrtovanju. Predvsem za bolnice s srednje velikimi tarčnimi volumni je optimalna tehnika izbire tudi T-IMRT. Za bolnice z izjemno velikimi ali kompleksneje oblikovanim tarčnimi volumni pa sta tehniki izbire 3D-CRT in izjemoma tudi H-IMRT. Pri bolnicah, pri katerih ugotovimo višjo absorbirano dozo na posamezne srčne segmente, pri mlajših bolnicah in pri tistih s pridruženimi dejavniki tveganja za okvaro srca, svetujemo skrbnejše sledenje morebitnih okvar na srcu.
Ključne besede: Rak dojk, tridimenzionalno konformno obsevanje, intenzitetno modulirano obsevanje, velikost dojk
Objavljeno v DKUM: 24.12.2019; Ogledov: 1740; Prenosov: 136
 Celotno besedilo (3,28 MB) |
2. Možnost uvedbe fotonapetostnega sistema na tovorne enote z možnostjo termoregulacijeMatjaž Jevnikar, 2019, magistrsko delo/naloga Opis: Vsaka stvar oziroma dejanje ima svoj začetek. Tako ima svoj začetek tudi potreba po hrani in po ostalih živilih, ki niso dolgo obstojne. Lahko si predstavljamo, da v samem začetku ni bilo potreb po sistemih, ki bi ohranjali življenjsko dobo le-teh. S časom se svet spreminja in postaja vedno bolj globalen. Prioriteta niso več lokalni proizvodi, temveč čim cenejši proizvodi. V tem segmentu se pojavi tudi večja potreba po ustreznem transportu. Ustrezen transport pomeni, da iz točke A do točke B pripeljemo blago v enaki količini ter enaki kvaliteti. Za temperaturno občutljivo blago se v ta namen uporabljajo tovorne enote z možnostjo termoregulacije. Tovorne enote delujejo na klasični dizelski način. V magistrskem delu bomo pregledali obstoječe alternativne možnosti. Tako tiste, ki se že uveljavljajo v praksi, kot tudi tiste, ki so trenutno še na papirju ali v testnem okolju. Končni cilj je, da preverimo možnost uvedbe fotonapetostnega sistema na tovornih enotah kot zamenjavo za klasične dizelske agregate. Celotna avtoindustrija namreč stremi k čistejšemu delovanju pogonskih motorjev. V zaključku bomo preverili še naravnanost avtoprevoznikov do novitet na področju transportne ekologije.
Ključne besede: transport, sončno obsevanje, fotonapetostni sistem, termoregulirana tovorna enota, alternativni pogonski viri
Objavljeno v DKUM: 18.12.2019; Ogledov: 1199; Prenosov: 129
Celotno besedilo (2,62 MB) |
3. Morfometrijske značilnosti, pedologija in raba tal s posebnim ozirom na vinogradništvo in sadjarstvo v Slovenskih goricah med Muro in PesnicoMartin Marič, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Ob omembi Slovenskih goric povprečen Slovenec pomisli na gričevje, ki je zasajeno z vinsko trto in sadnim drevjem. Vendar se v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico videz te pokrajine spreminja. Vinogradov in sadovnjakov je z leti manj. V članku smo analizirali povezavo med nekaterimi naravnimi dejavniki ter rabo tal. Osredotočili smo se na vplive reliefa, kamninske podlage ter tipov prsti na vinogradništvo in sadjarstvo. Glede na izsledke smo preučili še možnosti, kje na območju Slovenskih goric med Muro in Pesnico so glede na obravnavane naravne dejavnike najugodnejše lege za rast vinogradov in sadovnjakov. Ti bi na tem območju ob ugodnih družbenih dejavnikih lahko predstavljali veliko dodano vrednost kmetijstvu v severovzhodni Sloveniji.
Ključne besede: vinogradništvo, sadjarstvo, relativna višina, ekspozicije, nakloni, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, tipi prsti
Objavljeno v DKUM: 17.04.2018; Ogledov: 1433; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Primerjava obratovalnih lastnosti fotonapetostnih sistemov z mikrorazsmerniki in klasičnimi razsmernikiMihael Skornšek, 2016, magistrsko delo Opis: Delo obravnava primerjavo obratovalnih lastnosti sončnih elektrarn, ki so izvedene z mikrorazsmerniki in klasičnimi trifaznimi razsmerniki. Meritve in primerjave delovanja so opravljene na dveh elektrarnah z enakimi komponentami in enakimi vršnimi močmi, vendar z različnimi razsmerniki. Najprej je opravljena primerjava delovanja v normalnih pogojih obratovanja v kombinaciji s tehničnimi specifikacijami komponent, potem pa še analiza neobičajnih obratovalnih stanj, kot so senčenja v različnih obsegih. Vsa odstopanja v delovanju lahko spremljamo z dodatnimi meritvami na elektrarni, kot sta sončno obsevanje in temperatura celice. Na podlagi polletnih meritev parametrov delovanja je s pomočjo umetnega nevronskega omrežja v programskem paketu Matlab pripravljen algoritem za izračun napovedane moči sončne elektrarne v danem trenutku, s katerim lahko ovrednotimo pravilno delovanje le-te. Omenjeni algoritem predstavlja nadgradnjo sistema za spremljanje obratovanja sončne elektrarne. Večja razlika med izmerjenimi in z algoritmom določenimi trenutnimi izhodnimi močmi sončne elektrarne kaže na neustrezno delovanje posameznih elementov sončne elektrarne in potrebo po podrobnejšem preverjanju.
Ključne besede: fotovoltaika, mikrorazsmernik, sončno obsevanje, umetno nevronsko omrežje
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1600; Prenosov: 159
Celotno besedilo (5,38 MB) |
5. VPLIV TOPOKLIME NA VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO V SLOVENSKIH GORICAH MED MURO IN PESNICOMartin Marič, 2016, diplomsko delo Opis: Slovenske gorice so ena največjih regij v Sloveniji in so splošno znane kot regija vinogradov in sadovnjakov. Regija Slovenskih goric je preobširna, zato smo se omejili na Slovenske gorice med reko Muro na severu in Pesnico na jugu. Vinogradništvo in sadjarstvo imata v Slovenskih goricah večstoletno tradicijo, vendar je v zadnjih 113 letih opazen upad teh panog. Na ti panogi pa ima velik vpliv tudi klima. Razgiban relief Slovenskih goric je dejavnik, ki spreminja klimo na omenjenem območju. V diplomskem delu smo se osredotočili na spreminjanje klime glede na topografske dejavnike (absolutne višine, relativne višine, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje), proučili smo tudi vpliv te tako imenovane topoklime na vinogradništvo in sadjarstvo. S primerjanjem večletnih meteoroloških podatkov postaj Zgornja Ščavnica in Polički Vrh, ki ležita v našem območju, smo ugotovili spreminjanje klime glede na relativne višine. Povprečne temperature na višje ležeči postaji Zgornja Ščavnica so bile višje, kar kaže na obstoj večkratnih temperaturnih obratov in posledično termalnega pasu. Prav pojav termalnega pasu je ključen za razmestitev vinogradov in sadovnjakov nad dolinami potokov in rek v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Z maršrutnimi meritvami na treh relacijah smo dokazali pojav temperaturnega obrata. Prav tako smo z meritvami na Slateniku in Tratah dokazali obstoj termalnega pasu. Temperaturne podatke smo analizirali tudi glede na vremenske tipe in ugotovili, da je najpogostejši in najintenzivnejši temperaturni obrat v anticiklonalnem vremenskem tipu, ko je vreme stabilno in jasno. Nasprotno se temperaturni obrat in termalni pas ne pojavljata v nestanovitnem deževnem, oblačnem in vetrovnem vremenu, predvsem ju ni zaslediti v ciklonalnem vremenskem tipu. Pri proučevanju temperaturnega obrata in termalnega pasu smo proučevali topoklimo le z vidika relativnih višin. Raziskali smo še povezavo med ostalimi topoklimatskimi dejavniki in razmestitvijo vinogradništva in sadjarstva, dotaknili smo se tudi vpliva kamninske podlage in prsti na rabo tal. S klasifikacijo območja glede na primernost za vinogradništvo in sadjarstvo smo ugotovili, da še obstaja možnost širjenja teh dveh panog na najboljše lege.
Ključne besede: Slovenske gorice, topoklima, vinogradništvo, sadjarstvo, temperaturni obrat, termalni pas, vremenski tip, absolutna višina, relativna višina, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, pedologija.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2016; Ogledov: 1427; Prenosov: 192
Celotno besedilo (9,19 MB) |
6. OPTIMIZACIJA POSTAVITVE NASELIJ GLEDE NA SONČNI POTENCIALMarko Bizjak, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavimo metodo za optimizacijo postavitve naselja na določenem območju glede na prejeti sončni potencial skozi leto. Maksimizacija sončnega potenciala naselja je eden izmed pomembnih izzivov na področju prostorskega načrtovanja, še posebej pri razvoju samooskrbnih mest. V naši aplikaciji naselja načrtujemo nad 2.5D mrežo, generirano iz podatkov LiDAR, kar nam omogoča optimizacijo v realnem okolju. Postavitev optimiziramo s prirejeno diferencialno evolucijo, pri čemer upoštevamo parametre modeliranja naselja. Za vsako kombinacijo parametrov se modelira naselje in ovrednoti glede na izračunan sončni potencial. Eksperimentalno smo poleg optimizacijskih parametrov preverili tudi vpliv različnih oblik tlorisov stavb in strategij diferencialne evolucije.
Ključne besede: računalniški algoritmi, diferencialna evolucija, sončni potencial, sončno obsevanje, podatki LiDAR
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 1786; Prenosov: 213
Celotno besedilo (5,03 MB) |
7. Solarni kolektor za ogrevanje sanitarne vodeAleks Hedl, 2015, diplomsko delo Opis: Poglavitna tema diplomskega dela je izdelava solarnega kolektorja, izvedba meritev in na koncu razlaga dobljenih rezultatov. V diplomskem delu so najprej opisane teoretične osnove, predvsem ploščatih solarnih kolektorjev oz. sistemov s ploščatimi solarnimi kolektorji. V nadaljevanju je opisano načrtovanje in izdelava kolektorja glede na izbrane materiale. Ko je bil kolektor narejen, smo postavili merilno progo in nato izvedli meritve. Vse tri meritve smo podrobno opisali in jih grafično prikazali. Dobljene rezultate smo med seboj primerjali in jih tudi razložili. Na koncu diplomskega dela poskušamo ugotoviti, ali je izdelava in uporaba takšnega kolektorja smiselna.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, izkoristek, kolektor, sončno obsevanje, temperatura
Objavljeno v DKUM: 14.04.2015; Ogledov: 2062; Prenosov: 282
Celotno besedilo (3,26 MB) |
8. |
9. |
10. RAZVOJ PASIVNEGA SONČNEGA GRELNIKA ZRAKAJernej Domanjko, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje razvoj sončnega pasivnega grelnika zraka in primerja različne izvedbe te naprave. Najprej so opisane teoretično možne moči grelnika, natančno je razloženo fizikalno delovanje naprave, navedeni so parametri, ki najbolj vplivajo na njen izkoristek. Nato je opisan potek načrtovanja, izgradnje in testiranja prototipa, na koncu pa je podana ekonomska ocena na podlagi primerjav rezultatov med različicami te naprave ter med različnimi napravami, primernimi za ogrevanje. V diplomi so tako opisani celoten postopek nabave materiala in cene izgradnje, izdelava merilne aplikacije, merilne proge in meritev ter razlage in primerjava rezultatov. Diplomsko delo zaključuje ocena o primernosti sončnega grelnika za delovanje v naravnem okolju in o prihranku, ki ga lahko prinese fizičnim uporabnikom tako z energijskega kot tudi s finančnega vidika.
Ključne besede: sončno obsevanje, sončna energija, sončni grelnik zraka, prototip naprave, pridobljena moč, temperaturna razlika
Objavljeno v DKUM: 14.11.2012; Ogledov: 2078; Prenosov: 146
Celotno besedilo (4,59 MB) |
