| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPODBUJANJE K TRŽENJU IZDELKOV DOMAČE OBRTI V OBČINI MAJŠPERK
Mojca Čuk, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo trženje izdelkov domače obrti v Občini Majšperk. Pri tem nas je predvsem zanimalo dejansko stanje, ki trenutno prevladuje na tem področju, saj kljub bogati tradiciji domačih obrti in opažanju, da se z njimi ukvarja še precej domačinov, njihovih izdelkov ni moč kupiti, saj jih ne najdemo na trgu. Zato smo želeli ugotoviti, kako bi domačine lahko spodbudili k temu, da bi svoje izdelke domače obrti začeli tudi tržiti, saj smo prepričane, da bi ob lastni koristi, ki bi jo pri tem imeli, pripomogli tudi pri samem razvoju kraja. Na samem začetku naloge je predstavljen problem, ki ga obravnavamo ter njen namen in cilj, ki si ga pri tem zastavljamo, pa tudi predpostavke in omejitve pri njegovi dosegi in pa tudi metode dela. V začetnem poglavju so opisane teoretične osnove za trženje izdelkov domače obrti, nato pa je predstavljeno spodbujanje za trženje teh izdelkov in zakonodaja, ki vse to omejuje. V nadaljevanju so obdelane domače obrti na območju Občine Majšperk, kjer je predstavljeno tudi dejansko stanje, kakršno trenutno na tem področju v občini prevladuje, temu pa sledi tržna raziskava, katero smo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika. Ta pa zajema tudi SWOT analizo in analizo rezultatov, na podlagi katerih so na koncu podani odgovori na raziskovalna vprašanja, ki smo jih oblikovali glede na zastavljene cilje ter predlogi za reševanje problema, katerega v diplomski nalogi obravnavamo.
Ključne besede: trženje izdelkov, spodbujanje, domače obrti, Občina Majšperk, zakonodaja, tržna raziskava
Objavljeno: 09.11.2012; Ogledov: 1031; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

2.
PRIMERJAVA OBLAČILNEGA VIDEZA MED SLOVENSKIMI POKRAJINAMI V 17. IN 18. STOLETJU
Tamara Sprinčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Iz praznične kmečke noše se je čez stoletja izoblikovala narodna noša, ki danes služi kot kostum za posebne priložnosti. Razlikovanje ljudi po načinu oblačenja, materialih, ki jih potrebujejo za svojo obleko, in številčnosti oblek sega že daleč v zgodovino in se uporablja tudi danes. Še zmeraj ljudje skrbijo za razredno raznolikost glede na oblačila in uniforme, ki jih zapovedujejo dane službe. Tudi naše ozemlje v času 17. in 18. stoletja v tem ni bilo izjema. Ljudje so se ločevali po premoženju, torej družbenem statusu. Predvsem se je razlikovala njihova noša glede na posameznikove zmožnosti, najbolj pa so na to raznolikost vplivali gospodarstvo, družbeni, politični in predvsem podnebni dejavniki. Meščanstvo in plemstvo na naših tleh je sledilo enaki modi kot drugi predeli Evrope, kar se je na začetku kazalo s pomočjo španske mode in kasneje ob koncu s francosko. Vendar je na naših tleh prevladovalo kmečko prebivalstvo, katerih obleko so od 16. stoletja zapovedovala pravila, spisana v Policijskih redih. Zapisano je bilo, kaj lahko ljudje na podeželju oblečejo, katere materiale lahko za oblačila uporabijo in koliko denarja lahko za obleko odštejejo. Ti zapisi so do 18. stoletja sproti pričeli izgubljati na veljavi. Kot zapisujejo Policijski redi, je bil omejen tudi uvoz samih materialov, saj so želeli, da se uporabljajo materiali, pridelani na domačih tleh in tako poskrbijo za razvoj domačega gospodarstva. Oblikovanje oblačil je ena izmed najstarejših človekovih dejavnosti, ki je pri nas razvita na celotnem ozemlju, vendar ponekod bolj in ponekod manj zastopana. Veliko materiala so izdelali na območju Štajerske in predvsem Kranjske, kjer jim je uspelo izdelali celo lastno nošo tistega obdobja. Noša se je od drugih pokrajin najbolj razlikovala, vendar je nujno dodati, da so okoliške pokrajine kar hitro pričele s kopiranjem in posnemanjem posameznih kosov in krojev. Zato velikokrat srečamo razne podobne ali celo enake značilnosti na različnih predelih.
Ključne besede: Oblačilna kultura, 17. in 18. stoletje, Slovenija, oblačilni materiali, obrti, barok, noša, Štajerska, Kranjska, kulturna dediščina
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 712; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

3.
KULTURNO-ZGODOVINSKI PRIKAZ KRAJA STREHOVCI
Tadeja Lutar, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti kulturno-zgodovinski prikaz kraja Strehovci iz sociološkega vidika s poudarkom na bivanjskih razmerah. V diplomskem delu se bom osredotočila na preučevanje gibanja števila prebivalcev, ohranjenost kulturne dediščine in njen vpliv na kakovost bivanja v kraju. Glavna uporabljena metoda dela je bila terenska raziskava popisa hiš glede na njihovo stanje. V terenski raziskavi je bila pregledana arhitekturna kulturna dediščina kraja z vidika turistične privlačnosti. Turizem postaja ena izmed potencialnih razvojnih možnosti kraja. Posamezni objekti arhitekturne dediščine so opredeljeni glede na aktivnost. V analizi so bile potrjene teze, da kraj odlikujejo dobre bivanjske razmere v pretežno tradicionalnih bivanjskih objektih, dobro medgeneracijsko sodelovanje in dobra aktivnost področji, ki so pomembna za turistično ponudbo kraja.
Ključne besede: dediščina, zgodovina kraja, bivanjske razmere, Bukovniško jezero, medgeneracijsko sodelovanje, obrti.
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 429; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici