| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti
Dragica Nahberger, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je skozi teoretični in raziskovalni del predstavljeno izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti. V teoretičnem delu smo predstavili pojem domače umetnostne obrti in opredelili, kaj sodi v dejavnosti domače umetnostne obrti ter kako je nastala domača umetnostna obrt. V nadaljevanju smo ugotavljali pomen izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti, ki vpliva na kulturo in promocijo naroda ter na življenjski standard in zdravje ljudi. Posebno pozornost smo v teoretičnem delu naloge namenili predstavitvi načinov izvedbe izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti. V raziskovalnem delu smo skozi pogovor s tridesetimi naključno izbranimi sogovorniki ugotavljali, v kolikšni meri izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti dejansko vpliva na kulturo, promocijo naroda ter na življenjski standard in zdravje ljudi. Precejšnji del raziskave smo namenili načinom izvedbe formalnega in neformalnega izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti ter oviram, s katerimi se srečujemo pri izvedbi tovrstnega izobraževanja. Zanimalo nas je tudi, kdo so udeleženci izobraževanja iz posameznih aktivnosti poklicev domače umetnostne obrti. Ob vsem tem smo ugotovili, da se izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti izvaja samo v neformalni obliki, preko ustnega izročila posameznih nosilcev dejavnosti domače umetnostne obrti, zaradi ustvarjanja dohodka in ohranjanja kulturne dediščine. Za dopolnjevanje usvojenega znanja se posamezniki pogosto odločajo za delavnice in tečaje. Ekskurzij, seminarjev, nacionalne poklicne kvalifikacije in izobraževanja za pridobitev naziva mojster se ne udeležujejo v veliki meri zaradi previsokih stroškov. Izvajaci neformalega izobraževanja so centri domače umetnostne obrti in razna združenja. Navedenega izobraževanja se večinoma poslužujejo brezposelne osebe in nosilci dejavnosti turističnih kmetij. Pri izobraževanju v poklicih domače umetnostne obrti se srečamo tudi z nekaterimi ovirami, ki odvračajo mlade od izobraževanja, med katerimi izstopajo: nizek zaslužek, premajhen interes pristojnih vladni inštitucij za izobraževanje, kulturo, socialo in trženje ter neprimeren odnos javnosti do poklicev domače umetnostne obrti. Formalno izobraževanje za poklice tovrstne obrti sicer še ne obstaja, vendar njeni nosilci navajajo predloge za izboljšanje stanja izobrazbe na tem področju. Izpostavljajo izobraževanje z več prakse (vajeništvo), vsebine s poudarkom na večji strokovnosti, prodaji in marketingu, prav tako razmišljajo o primernem stopenjskem ovrednotenju morebitnih učnih programov.
Ključne besede: - domača umetnostna obrt, - pomen izobraževanja, - neformalno izobraževanje, - formalno izobraževanje, - udeleženci izobraževanja.
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 577; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
Zgodovina pasarstva na slovenskem štajerskem in problem sodobnega stila v obrti
Dora Tratnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Pasarstvo je danes manj znana in počasi izumirajoča obrt, ki se ukvarja z oblikovanjem neplemenitih kovin. V preteklosti je sodilo med pomembne obrtne panoge. Danes je delujočih pasarskih delavnic zelo malo. Ena izmed njih je pasarska delavnica Tratnik, na Orožnovi 3 v Mariboru, v kateri še zmeraj izdelujejo kovinske izdelke po starih postopkih in z nekaterimi tradicionalnimi orodji. V diplomski nalogi je predstavljena obrtniška in umetniška dejavnost pasarstvo. Opisan je zgodovinski razvoj pasarstva na Štajerskem in cehovska pravila, predstavljeni so pomembni pasarski mojstri in družine, znani iz arhivskih virov. Opisana je tehnologija izdelave pasarskih izdelkov in krasilne tehnike. V zadnjem delu je izpostavljen problem sodobnega stila v obrti.
Ključne besede: pasarstvo, obrt, Štajerska, zgodovina, cehi, delavnica
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 988; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

3.
SLOVENSKA BISTRICA V SREDNJEM VEKU
Amadeja Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenska Bistrica leži na južnih obronkih Pohorja, neposredno ob vozlišču cest proti Ptuju, Mariboru in Celju. Nastala je iz štirih topografskih enot: cerkvenega kompleksa, dvora Bistrica, tržne naselbine in vasi Gradišče, ki je bilo tudi prvo jedro sedanje Slovenske Bistrice. Gradišče z bližnjo okolico je leta 1227 pridobilo trške pravice, leta 1310 pa je bilo povzdignjeno v mesto. Slovenska Bistrica se je v srednjem veku imenovala samo Bistrica (»Feistritz«), šele v 16. stoletju se je pojavilo ime Slovenska Bistrica (»Windischfeistritz«) za ločevanje od kraja Nemška Bistrica (»Deutschfeistritz«) pri Gradcu. V 15. stoletju je bila Bistrica neposredno vpletena v spopade med Habsburžani in Walseeji, v sedemletno celjsko-habsburško vojno, leta 1446 so Bistrico napadli Ogri, proti koncu 15. stoletja, v letih 1472, 1477, 1493 in 1494, pa so se pred Bistrico in v njeni bližnji okolici začeli pojavljati Turki. Za obrambo je mesto imelo zgrajeno utrjeno obzidje in stolpe, ki so služili tudi kot bivališče za mestne gospode. Grad ni imel pomembnega strateškega položaja, krepil se je le zaradi varnosti kot del obrambnega sistema mesta. Slovenska Bistrica je v srednjem veku bila del Slivniške pražupnije. Cerkev sv. Jerneja je bila zgrajena okoli leta 1200. Leta 1379 se v listinah prvič omenja kapela Naše ljube gospe, ki je bila predhodnica sedanje mestne Marijine cerkve. V Slovenski Bistrici so se okoli leta 1370 začeli pojavljati Judje, ki so kmalu ustanovili svojo skupnost, saj se v letih 1374 in 1441 v virih omenja judovsko pokopališče. Slovenska Bistrica se je v srednjem veku vseskozi zapletala v spore z mestoma Maribor in Ptuj za svoboden prevoz vina. Leta 1342 je bil sklenjen trgovinski sporazum med Slovensko Bistrico in Ptujem, ki je bistriškim meščanom omogočal udeležbo na ptujski tedenski tržnici. Trgovci v Slovenski Bistrici v virih niso omenjeni, najpogostejši obrtniki pa so bili mlinarji, peki, usnjarji, čevljarji, mesarji, zidarji, krojači, lončarji, kovači, ulivalci zvonov in steklarji.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, srednji vek, mestni sodniki, mestni gospodje, pečat, stolp, obzidje, grad, cerkev, Judje, trgovina, obrt, prevoz vina.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 1717; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

4.
Novoveške cehovske obrti v trgu Turnišče
Saša Jerič, 2016, magistrsko delo

Opis: Zelo pomemen vir za raziskavo zgodovine cehov na splošno predstavljajo cehovske knjige. Enako je s cehi v Prekmurju oz, v primeru tega magistrskega dela, s cehi v trgu Turnišče. Cehovstvo v Prekmurju še ni raziskano. Za raziskovanje turniške cehovske organizacije je knjiga članov s plačano pristopno takso 1719–1847 pravi zaklad podatkov o delovanju in življenju kovaškega ceha. Nadalje je za raziskavo turniških cehov pomembna privilegijska listina kraljice Marije Terezije krojaškemu cehu iz leta 1770, ki prav tako priča o bogatem cehovskem življenju v trgu v obdobju novega veka. Vir se danes nahaja v prostorih občine Turnišče, ob nastajanju dela pa je bil dostopen še v lendavski knjižnici. V začetku magistrskega dela sta obravnavana zgodovina in pomen obrti ter cehovstva v srednjeveški in novoveški Evropi. Nadalje sta obravnavana obrt in cehovstvo na slovenskem etničnem ozemlju. Nato sledi novoveška zgodovina dolnjega Prekmurja in cehovske organizacije v Prekmurju. V bistvenem, 4. poglavju, je obravnavan razvoj privilegiranega trga Turnišče, na podlagi transliteracije in analize pa je predstavljena novoveška zgodovina krojaškega in kovaškega ceha v trgu Turnišče. Priložene so fotografije obdelanih strani virov (knjiga članov s plačano pristopno takso 1719–1847 in privilegijska listina Marije Terezije iz leta 1770).
Ključne besede: obrt, cehovstvo, novi vek, dolnje Prekmurje, trg Turnišče, kovaški ceh, krojaški ceh.
Objavljeno: 28.09.2016; Ogledov: 1110; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

5.
TATU KOT ORNAMENT
Tina Krnjič, 2015, diplomsko delo

Opis: Ne glede na stopnjo civiliziranosti je malo takih ljudstev, pri katerih bi bila želja po ustvarjanju ornamentike povsem odsotna. »Ustvarjanje« je torej človekovo prvinsko hotenje. K tovrstnim prizadevanjem lahko najbrž pripišemo tudi tetoviranje obraza in telesa, k čemur so se kot prva zatekala barbarska ljudstva. Tetovatorstvo je fenomen, ki ga zasledimo v skorajda vseh državah sveta, in ki zaseda različne funkcije: terapevtsko, zaščitno (pred zlimi silami), družbeno razločevalno, estetsko (povečevanje privlačnosti), kazensko, vojaško, dekorativno, religijsko ter funkcijo obeleženja pomembnega dogodka in/ali osebe. Pri odkrivanju zgodovine tetovatorstva sem jemala v obzir evropski prostor, afriško in azijsko celino, Oceanijo ter Severno, Srednjo in Južno Ameriko. Osredotočala sem se na zgodovinski razvoj tetovatorstva kot obrti ter antropološke vidike le-tega. V skladu s cilji diplomske naloge sem iskala vzporednice med ornamentom določenega obdobja in takratnimi tetovatorskimi smernicami ter jih skušala predstaviti v čim bolj reprezentativnih primerih. Preko osebnih razgovorov z naročniki tetovaž (tetoviranci) in njihovimi izdelovalci (tetovatorji) sem dobila boljši vpogled v odnose med stranko in tetovatorjem ter na percepcijo končnega izdelka. Hkrati sem želela tetoviranje prikazati kot področje, ki je za umetnostno zgodovino še kako zanimivo. S spoznavanjem tetoviranja z zgodovinskega, antropološkega in praktičnega vidika sem prišla do zaključka, da se vloga in pomen tetovaž od kulture do kulture razlikujeta ter da značilnosti ornamentike določenega obdobja likovne umetnosti sovpadajo s smernicami tetoverske obrti istega obdobja. Obenem sem potrdila domnevo, da zahodna kultura tetoviranja danes ne obsoja kot zločinsko in nezaželeno početje v tolikšni meri kot v preteklih zgodovinskih obdobjih. Menim, da sem uspela orisati raziskovalni potencial, ki ga ima tetoverstvo znotraj umetnostnozgodovinske stroke – sploh v sodobnem kontekstu, ki je v smislu razgibane motivike in razvoja individualnih tetoverskih stilov zanimiv tako za oko laika kot akademika.
Ključne besede: tatu, tetovatorska obrt, tetovatorske tehnike in metode, tetovatorski motivi, ornament, proces izdelave tetovaže, zgodovina tatuja.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1957; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

6.
UVAJANJE NOVE STORITVE V PODJETJU
Miha Maček, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil razviti in uvesti novo storitev v podjetje Uroš Maček, s. p., ki bi mu pomagala ustvariti večji dobiček. Katero storitev bi obstoječe stranke in znanci najraje videli kot novo dejavnost omenjenega podjetja, smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketiranje se je izvajalo v času od januarja do aprila 2014. Anketo smo razdelili med devetindvajset obstoječih strank podjetja. Iz rezultatov ankete izhaja, da bi anketirani zaradi hitrega in kakovostnega dela podjetja v preteklosti najraje videli, da bi podjetje uvedlo premontažo in uravnoteženje pnevmatik. Za namene investiranja so bila sredstva omejena na 3500 EUR. S pomočjo različnih izračunov smo ugotovili, da uvedba nove storitve v podjetje v obdobju enega leta ni smiselna, bo pa smiselna v daljšem časovnem obdobju, in da bo investicija pokrita v zastavljenem roku treh let. Na osnovi vseh ugotovitev so se v podjetju odločili novo storitev uvesti že v letu 2014.
Ključne besede: Uroš Maček, s. p., obrt, obrtno dovoljenje, storitev, izračun ROI, točka pokritja
Objavljeno: 03.07.2014; Ogledov: 939; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
MESTO IN GOSPOSTVO CELJE V TEREZIJANSKEM POPISU LASTNIKOV/IMETNIKOV HIŠ/KMEČKIH POSESTNIH ENOT IZ LETA 1754
Brina Mudri, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Mesto in gospostvo Celje v terezijanskem popisu lastnikov/imetnikov hiš/kmečkih posestnih enot iz leta 1754 predstavlja transliteracijo gradiva (fasije) uradnega popisa iz leta 1754, ki je bil izveden v zvezi s predvideno davčno reformo, ukazano s strani Marije Terezije. Kot je že iz naslova razvidno, naloga vsebuje dva popisa in je zato razdeljena na dva dela: prvi popis zajema mesto Celje, drugi pa gospostvo Novo Celje. Popis, ki se je omejil na seznam obdavčenih podložnih naseljenih hiš in hišnih gospodarjev v mestu, ne predstavlja štetja prebivalstva v današnjem smislu besede, pa tudi ne golega popisa hiš/kmečkih posestnih enot, temveč seznam z imeni in priimki gospodarjev družin in z oznakami njihovih poklicev oziroma statusov. V mestu Celje so se takrat ukvarjali predvsem z obrtjo in trgovino; v sklopu gospostva pa najdemo podložnike: cele, tričetrtinske, polovične in četrtinske kmete, ter osebenjke: običajne kajžarje/kočarje, gostače, gozdarske kočarje (Hütler) ter gorskopravne podložnike kočarje. Tem sta glavni vir preživetja predstavljala zemlja oziroma najemno ročno delo. Iz popisa je razvidno, koliko družin ter katere obrtne poklice najdemo sredi 18. stoletja v Celju in koliko jih je bilo, v katerih naseljih je gospostvo imelo svojo urbarialno posest, ter socialno strukturo podložnikov. S popisom dobimo zanimiv vpogled v razvoj in velikost mesta ter v takratno socialno strukturo in življenje prebivalcev Celja in širše okolice, kar je tudi glavna tema teoretičnega dela naloge.
Ključne besede: : mesto Celje, gospostvo Celje, prebivalstvo, transliteracija, Marija Terezija, popis hiš leta 1754, obrt in trgovina
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1442; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (4,37 MB)

8.
OBRT V SREDNJEVEŠKEM PTUJU
Albina Kukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Z mostom, mitnico, pravico do sejmov, cerkveno upravo in gradom je bil Ptuj v srednjeveškem obdobju pomemben kraj na slovenskem ozemlju. V srednjem veku je bil Ptuj cvetoče mesto, kjer so se križale poti mnogih trgovcev. Zraven trgovine je bila v mestih razvita tudi obrt. V manjših mestih, kot je bil Ptuj, je ta delovala predvsem za potrebe domačega prebivalstva. Na Ptuju je bila obrt za izvoz redka; v času nastanka statuta iz leta 1376 in iz leta 1513 je v mestu delovalo več kot 30 različnih obrti. Najpomembnejši obrtniki v srednjeveškem Ptuju so bili peki in mesarji, ker so skrbeli za prehrano ljudi v mestu. Da so oboji delovali brezhibno, se je v njihovo delovanje vmešaval tudi mestni svet. Tudi čevljarji in usnjarji so bili med pomembnimi obrtniki v srednjeveškem Ptuju. Dejavnost predelava kože oziroma izdelovanje izdelkov iz usnja je imela na Ptuju ugodne možnosti za razvoj. Med številčnejšimi obrtniki v srednjem veku so še nožar, jermenar, krznar, kovač, krojač, zidar in sodar. Na Ptuju so poleg teh obrti nastopali še eden ali dva zlatarja, mizar, kositer, tkalec, sedlar, steklar, lončar, tesar, brivec, barvar, žganjar in kuhar. Kmalu so se obrtniki začeli združevati v bratovščine, ki so bile v srednjeveškem Ptuju številčne. Iz teh bratovščin so se kasneje razvili cehi. Nekateri pa so nastali samostojno. Cehi, ki so sicer začeli nastajati v 14. in 15. stoletja, so bili pogosti v kasnejših obdobjih. Na Ptuju pa so delovali čevljarski, kovaški, krojaški, lončarski, mesarski in usnjarski cehi.
Ključne besede: srednji vek, gospodarstvo, Ptuj, statut, obrt, cehi
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 3020; Prenosov: 534
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

9.
OBRTNIKI IN TRGOVCI V SREDNJEVEŠKI SLOVENSKI BISTRICI
Suzana Berlak, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenska Bistrica se je razvila iz vaškega jedra, imenovanega Gradišče, okrog leta 1147. Pri vasi je leta 1227 nastal trg in nato leta 1310 mesto. Pridevek ''Slovenska'' je dobila Bistrica šele v drugi polovici 16. stoletja, z namenom, da bi se ločila od ''Nemške'' Bistrice (''Deutsche Freistritz'') pri Gradcu. Slednja je šele konec 16. stoletja postala trg. V srednjem veku se ''naša'' – Slovenska Bistrica imenuje vedno le Bistrica. V diplomski nalogi je poimenovana s polnim imenom – Slovenska Bistrica. Prednost Slovenske Bistrice je bila v legi in s tem povezano trgovino. Leži namreč na vozlišču pomembnih cest proti Mariboru in Ptuju. Prvi znani zgodovinski viri povezani z mesti Ptuj, Maribor in Slovenska Bistrica so ohranjeni kot vinske pravice oziroma pravica do skladiščenja vina, ki jih je vojvoda Albert II., leta 1339, izdal kot pravico meščanom Slovenske Bistrice. Z mestoma Maribor in Ptuj so sklepali raznovrstne sporazume povezane z vinskim trgovanjem. Zaradi nenehnih sporov okrog prevoza vina so Bistričani z obema mestoma prišli do prave ''vinske vojne''. Slednja se je začela v 14. stoletju in ob koncu srednjega veka še vedno ni bila končana. Pravice, ki so si jih vsa tri mesta lastila, so bile ravno tako stoletja sporne. S transportom vina je povezana tudi bistriška trgovina. Trgovali so predvsem z vinom, lodnom, usnjem, kožami, voskom, oljem, suknom, oblačili in drugo robo. Vzporedno z razvojem trgovine se je razvijala tudi obrt. Najpomembnejše obrti v srednjeveški Slovenski Bistrici so bile usnjarstvo in predelovanje lodna, pa tudi čevljarstvo, mesarstvo, peka kruha, kovinarstvo, vlivanje zvonov, tekstilstvo, steklarstvo in zidarstvo.
Ključne besede: zgodovina, srednji vek, Slovenska Bistrica, obrt, obrtniki, trgovina, trgovci, vinska vojna, skladiščna pravica
Objavljeno: 18.06.2013; Ogledov: 2823; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
OBRT IN INDUSTRIJA
Liljana Rodošek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Obrt in industrija je opisan razvoj slovenske obrti in industrije, predstavljene so posamezne obrtne dejavnosti in industrijske panoge ter opozorjeno na številne druge posledice njunega pojavljanja v slovenski družbi. Obrt in industrija sta pomemben del človeške civilizacije, torej tudi kulturne zgodovine, saj v obeh panogah človek aktivno sodeluje oz. konstituira ter spreminja družbene pojave. Zato bo diplomska naloga govorila o družbenih, političnih in drugih kulturnozgodovinskih vidikih obeh gospodarskih dejavnosti. Obrt in industrija s svojim vplivom spreminjata življenje posameznika in družbe, povzročita nastanek novih družbenih oblik, kot so cehi, trgovina, mesta, industrijska območja ipd., ter tudi sicer sooblikujeta t. i. kulturno krajino.
Ključne besede: obrt, industrija, Slovenija, industrijska revolucija, železnica, obrtne šole, delavska društva.
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 2500; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici