SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
RAZVOJ NOVEGA IZDELKA V DELAVNICI ČEVLJARSTVO STOPAR S.P.
Blaž Stopar, 2009, diplomsko delo

Opis: Problem, ki ga izpostavljamo v diplomski nalogi, je v prvi fazi smotrnost razvoja novega izdelka. Dejavnost sistema razvoja in oblikovanja novega izdelka v obrtni delavnici Čevljarstvo Stopar, s.p., je namreč posledica zahtevanega ukrepanja za izboljšanje poslovanja podjetja. Čevljarska obrt je namreč danes zaradi neugodnih okoliščin povpraševanja po izdelkih in storitvah v slabem tržnem položaju. Obstoječa struktura delovanja nas tako večkrat pripelje do osnovne dileme o smotrnosti nadaljevanja dejavnosti. Pri odgovoru o prihodnosti delovanja je tako potrebna podrobna analiza trenutnega stanja in možnosti izboljšav, kar je naš temeljni namen. Ob doseganju obstoječih poslovnih rezultatov se odločamo za razvoj novega izdelka za dopolnjevanje ponudbe in želen obstoj dejavnosti. Ob tem se odločamo tudi, kako bo potekal sam proizvodni proces, določamo vire in kriterije za razvoj, podajamo določene zamisli in ideje ter od njih izbiramo najustreznejše. V zadnji fazi koncipiramo izdelek ter pričnemo z njegovim razvojem. Ob zaključku razvoja analiziramo obstoječe stanje in na podlagi tega podamo končno oceno. V primeru uspešnosti navajamo možnosti nadaljnjega razvoja izdelka in trženja le tega. Razvoj novega izdelka je tako rezultat napora podjetja in vseh, ki sodelujejo pri fazah razvoja, da ugodimo zahtevam in potrebam potrošnikov, in kar je najpomembneje, izboljšamo položaj družinske obrti na trgu.
Ključne besede: čevljarska obrt, razvoj novega izdelka, oblikovanje novega izdelka, usnjena galanterija, Čevljarstvo Stopar s.p.
Objavljeno: 28.01.2010; Ogledov: 1984; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (11,96 MB)

4.
RAZVOJ ROČNIH SPRETNOSTI UČENCEV V KONTEKSTU AKTIVNEGA PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA NA OBMOČJU OBČINE MORAVSKE TOPLICE
Sonja Gabor, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Razvoj ročnih spretnosti učencev v kontekstu aktivnega preživljanja prostega časa na območju občine Moravske Toplice je teoretični del razdeljen na tri sklope: psihološki sklop, pedagoško—didaktični sklop in kulturno—geografski sklop. V psihološkem sklopu so opisani dejavniki duševnega razvoja, motorični razvoj in razvoj ročnih spretnosti. V pedagoško—didaktičnem sklopu smo opredelili prosti čas, opisali njegove značilnosti in dejavnike prostega časa, povezanost šole in prostega časa ter na kratko opisali obrt ter tri obrti, pri katerih so roke najpomembnejše za izdelavo izdelka. V kulturno—geografskem sklopu pa smo predstavili občino Moravske Toplice ter tri šole, ki so v tej občini. V empiričnem delu smo ugotavljali, kaj počnejo učenci občine Moravske Toplice v prostem času. Ugotovili smo, da se večina učencev vključuje v interesne dejavnosti na šoli in tako preživi svoj prosti čas, več kot polovica učencev pa se vključuje tudi v dejavnosti izven šole, kjer prevladuje vključevanje k nogometu in v glasbeno šolo. Raziskovali smo tudi, ali imajo učenci na šoli dovolj interesnih dejavnosti in ali je obiskovanje interesnih dejavnosti del prostega časa ali pa so zanje dejavnosti obveza. Del človekovega razvoja je tudi razvoj ročnih spretnosti, ki jih lahko razvijamo tudi v prostem času z raznimi dejavnostmi, zato nas je zanimalo, ali učenci obiskujejo kakšno dejavnost, kjer so za delo najpomembnejše roke. Rezultati so pokazali, da dečki pogosteje obiskujejo takšne dejavnosti. Izvedeti smo želeli tudi, če bi se učenci vključili v dejavnost, pri kateri bi spoznavali obrt in si razvijali ročne spretnosti. Nekaj več kot polovica učencev bi se vključila v takšno dejavnost, zato smo izdelali didaktični model letne priprave Spoznajmo obrt, ki predstavlja le eno izmed možnosti, kako povezati spoznavanje obrti in razvijanje ročnih spretnosti.
Ključne besede: prosti čas, ročne spretnosti, obrt, interesne dejavnosti, učenci
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2005; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

5.
OBRT IN TRGOVINA V RIMSKEM IMPERIJU
Damjana Firer, 2010, diplomsko delo

Opis: Italija je bila zaradi ugodnega podnebja že od nekdaj privlačna dežela za nove naseljence. Prvi, ki so pomembno vplivali na kulturni in politični razvoj Apeninskega polotoka, so bili Etruščani, ki so poseljevali območje severno od Tibere. Na južnem delu polotoka pa so imeli nadzor nad pomorstvom in trgovino Grki, ki so po letu 600 pr. n. št. začeli izrivati Etruščansko prevlado na morju. V 8. stoletju pr. n. št. je bilo ustanovljeno mesto Rim, ki je v svoji tisočletni zgodovini postalo največji imperij antičnega časa. V diplomski nalogi je raziskano, katere so bile najpomembnejše gospodarske panoge Rimskega imperija, kakšen pomen za razvoj je imelo cestno omrežje, ki so ga Rimljani vztrajno širili tudi v province, kakšen pomen so imele province in slovensko ozemlje ter zakaj je slednjič zahodni del imperija propadel.
Ključne besede: Etruščani, Rim, trgovina, obrt, province, ceste
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 1978; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (9,80 MB)

6.
MANAGEMENT IN PODJETNIŠTVO
Vesna Barborič, 2010, diplomsko delo

Opis: Sodobni management se sooča s številnimi izzivi, ki kličejo po drugačnem načinu vodenja. V novem okolju številna podjetja zasledujejo koncept učeče se organizacije. Taka podjetja so sposobna hitreje najti priložnosti in se spopadati s krizami. Najpomembnejša funkcija vodje v učeči se organizaciji je organizacijo naučiti oblikovanja skupne vizije. Poudarek je na opolnomočenju zaposlenih, komuniciranju in na informacijah. Pri timskem delu vsak zaposleni prispeva k uspehu, delovno mesto postane mesto za ustvarjanje. Zato se je učeča organizacija sposobna neprestano učiti, je odprta za okolje in ima željo po povečevanju sposobnosti učenja. Ker se organizacije spopadajo z naraščanjem globalne konkurence, je pomembno, da organizacija doseže in ohrani poslovno odličnost. Odlične organizacije usmerjajo kupci, hitro se odzovejo na probleme, informacije so dostopne vsem in se izmenjujejo v vseh smereh. Take organizacije rajši vodijo kot sledijo. Uspešnost in učinkovitost organizacije lahko zagotovi le inovativno vodenje, ki ima značaj visoko kreativnega in inovativnega dela. Podjetništvo je trenutno najbolj uspešna metoda za zapolnjevanje vrzeli med znanostjo in trgom, za ustanavljanje novih podjetij in uvajanje novih izdelkov in storitev za trg. Podjetniške dejavnosti vplivajo na gospodarstvo nekega območja, saj zagotavljajo delovna mesta. Uspešen podjetnik mora imeti značilnosti, ki prispevajo k uspešnosti podjetja. Za uspešno poslovanje podjetja so potrebni še: poslovna priložnost, sposobnost upravljanja, zadostni kapital in sodobne metode poslovanja. Značilnost sodobnih organizacij je v njihovi poslovnosti in ustvarjalnosti. Produkt ustvarjalnosti so inovacije, ki jih lahko uresničujemo tudi preko podjetništva. Poslovnost podjetja je njegova usmerjenost v posel, od katerega imata korist oba partnerja, prodajalec in kupec. Brez poslovnosti ni uspešnosti. V času recesije je pomembno, da podjetje ohrani konkurenčnost izdelkov. V diplomski nalogi predstavljam podjetnika Jožeta Barboriča, ki se ukvarja z izdelavo in prodajo izdelkov domače in umetnostne obrti. Cilj podjetja je ohranjanje kulturne dediščine na Dolenjskem. Na trgu ponuja kvalitetne, unikatne izdelke, ki so vezani na kulturno preteklost Dolenjske. To so replike arheoloških in etnoloških predmetov, ljudska glasbila, izdelke iz volne. Z njimi zapolnjuje vrzel v ponudbi kakovostnih spominkov Novega mesta in poslovnih daril. Izdelki so se na trgu dobro »prijeli«, podjetnik povečuje prodajni program in razširja prodajno mrežo. Pri delu je inovativen, prilagodljiv, natančen, komunikativen. Udeležuje se razstav, sejmov, tržnic, a bo še moral delati na promociji izdelkov in podjetja. Predvsem pa se mora zavedati majhnosti slovenskega trga in razmišljati o vstopu na tuje trge. Zanimanja za to dejavnost je majhno in še naprej upada, kljub vzpodbujanju države za samozaposlitev v tej dejavnosti. Zato je pohvalno, da si podjetnik prizadeva skozi dejavnost domače in umetnostne obrti ohranjati kulturno dediščino naroda.
Ključne besede: management, učeča se organizacija, tim, podjetništvo, podjetnik, umetnostna obrt, domača obrt, rokodelstvo, spominki, poslovna darila
Objavljeno: 30.08.2010; Ogledov: 1502; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

7.
DRUŽINSKE VREDNOTE IN INTERESI TER NJIHOV VPLIV NA RAZVOJ DRUŽINSKEGA PODJETJA
Renata Šnofl, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Velik del podjetij, ki posluje na trgu, je družinskih podjetij. So gonilna sila razvoja, saj prispevajo velik delež k gospodarskemu razvoju posamezne države. V Evropi je približno 70 % do 80 % podjetij družinskih podjetij, ki zaposlujejo približno 50 % do 60 % vseh zaposlenih v Evropi. V družinskem podjetju prihaja do interakcije dveh povsem različnih sistemov - družinskega in poslovnega, ki lahko učinkovito delujeta skupaj le z določeno mero kompromisa z upoštevanjem temeljnih družinskih vrednot in interesov, kateri lahko pomembno vplivajo tudi na razvoj družinskega podjetja. Magistrsko delo smo razdelil na dva vsebinska dela, in sicer na teoretični in praktični del, kjer smo izvedli tudi raziskavo. V teoretičnem delu smo opredelili družinsko podjetje po različnih definicijah in predstavili značilnosti družinskega podjetja. Iz tega smo ugotovili, da se družina in podjetje močno prepletata, manjša nasprotja med družinskim in poslovnim svetom pa vendarle obstajajo. Ugotovili smo tudi, da imajo družinska podjetja precej svojih posebnosti. Prav te se zrcalijo skozi družinske vrednote in interese ter so zelo pomembne v družinskem podjetju. Družinske vrednote so nekoliko drugačne od vrednot družinskega podjetja, vendar je prisotnost obojih pomembna za vpliv na razvoj družinskega podjetja. Ta vpliv pa povzročajo interesni udeleženci v družinskem podjetju s svojimi posebnostmi in interesnim usklajevanjem v družinskem podjetju. V praktičnem delu magistrskega dela smo se omejili na eno družinsko podjetje: Domača in umetna obrt Anton Golnar s.p. Uporabili smo spoznanja iz teoretičnega dela magistrske naloge. Prvi korak praktičnega dela je predstavitev podjetja s temeljnimi podatki, strukturno analizo, analizo razvojne vizije, politiko in strategijami ter predstavitvijo vlog družinskih članov. V drugem koraku smo s pomočjo osebnega razgovora z lastnikom in anketnega vprašalnika opravili raziskavo, ki je bila izvedena v proučevanem podjetju. Temeljila je na proučevanju družinskih vrednot, povezanih z življenjem, družinskih vrednot, povezanih z delom, družinskih vrednot, povezanih z družinskim podjetjem, analizi temeljnih vrednot ključnih udeležencev preučevanega podjetja. Raziskovali smo tudi interese družinskih članov ter njihovo medsebojno usklajevanje interesov. Ugotavljali smo tudi pomembnost vrednot in interesov za razvoj družinskega podjetja. Zanimalo nas pa je tudi, ali družina in družinski odnosi vplivajo na razvoj družinskega podjetja. Po končani raziskavi smo podali predlog ukrepov, ki naj bi jih podjetje upoštevalo.
Ključne besede: Družinsko podjetje, družinske vrednote, interesi družinskih članov, altruizem, nepotizem, razvoj podjetja, družinsko podjetje Domača in umetna obrt Anton Golnar s.p.
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 2218; Prenosov: 522
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

8.
OBRT TER DELOVANJE CEHOV NA PTUJU OD 16. STOLETJA DO 18. STOLETJA
Tatjana Petrovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Obrt je bila v mestu najpomembnejša dejavnost takoj za trgovinsko dejavnostjo. Biti član ceha je pomenilo zaščito. Ne samo poklicno, ampak tudi socialno. Poklicno so bili zaščiteni od oblasti (preganjali šušmarje, omejitev števila delavnic …). Hkrati pa je ceh nudil pomoč v bolezni, obubožanju (ne po lastni krivdi). Cehi so bili nosilci izobraževalnega sistema. Delavnica je bila kot nekakšna šola. Če si želel postati član ceha, si moral izpolnjevati določene pogoje. Organizacija izobraževanja je bila tri stopenjska. Najnižje na lestvici so bili vajenci, sledili so pomočniki in najvišje na lestvici so bili mojstri. Na podeželju pa se je obrt razvijala bolj kot dodatna dejavnost na kmetiji. Katere obrti so se razvijale, je bilo odvisno od potreb. Tako je v mestu bila širša paleta obrti, med drugim tudi zlatar, steklar …, medtem ko je na vasi bila potreba le po nekaterih npr. lončar, krojač … Cehovske navade so se na Ptuju obdržale še zelo dolgo, kot tradicija. Največji poseg v obrtno strukturo je pomenil obrtni red leta 1859. Ko so bile obrti razdeljene na proste (obrtni list je bilo mogoče dobiti s prijavo) in koncesionirane (vezane na določena strokovna znanja in na pridobitev obrtnega dovoljenja). Leta 1945 je bilo ustanovljeno Okrajno združenje obrtnikov Ptuj. Danes obrt izumira v nekaterih vejah npr. čevljarstvo, sodarstvo, lončarstvo …, nastajajo pa nove. Rokodelstvo se nekoliko ohranja še preko sejmov, ki so se na Ptuju ohranili še iz časov cehov.
Ključne besede: obrt, ceh, statut, Ptuj, sejem
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 1960; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
OBRT V SREDNJEVEŠKEM PTUJU
Albina Kukovec, 2010, diplomsko delo

Opis: Z mostom, mitnico, pravico do sejmov, cerkveno upravo in gradom je bil Ptuj v srednjeveškem obdobju pomemben kraj na slovenskem ozemlju. V srednjem veku je bil Ptuj cvetoče mesto, kjer so se križale poti mnogih trgovcev. Zraven trgovine je bila v mestih razvita tudi obrt. V manjših mestih, kot je bil Ptuj, je ta delovala predvsem za potrebe domačega prebivalstva. Na Ptuju je bila obrt za izvoz redka; v času nastanka statuta iz leta 1376 in iz leta 1513 je v mestu delovalo več kot 30 različnih obrti. Najpomembnejši obrtniki v srednjeveškem Ptuju so bili peki in mesarji, ker so skrbeli za prehrano ljudi v mestu. Da so oboji delovali brezhibno, se je v njihovo delovanje vmešaval tudi mestni svet. Tudi čevljarji in usnjarji so bili med pomembnimi obrtniki v srednjeveškem Ptuju. Dejavnost predelava kože oziroma izdelovanje izdelkov iz usnja je imela na Ptuju ugodne možnosti za razvoj. Med številčnejšimi obrtniki v srednjem veku so še nožar, jermenar, krznar, kovač, krojač, zidar in sodar. Na Ptuju so poleg teh obrti nastopali še eden ali dva zlatarja, mizar, kositer, tkalec, sedlar, steklar, lončar, tesar, brivec, barvar, žganjar in kuhar. Kmalu so se obrtniki začeli združevati v bratovščine, ki so bile v srednjeveškem Ptuju številčne. Iz teh bratovščin so se kasneje razvili cehi. Nekateri pa so nastali samostojno. Cehi, ki so sicer začeli nastajati v 14. in 15. stoletja, so bili pogosti v kasnejših obdobjih. Na Ptuju pa so delovali čevljarski, kovaški, krojaški, lončarski, mesarski in usnjarski cehi.
Ključne besede: srednji vek, gospodarstvo, Ptuj, statut, obrt, cehi
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 1843; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

10.
KULTURNOZGODOVINSKI UTRINKI S KOROŠKEGA
Veronika Gnamuš, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturnozgodovinski utrinki s Koroškega je predstavljena kulturna zgodovina Koroške pokrajine. Koroška je predstavljena skozi temeljne zgodovinske dogodke, ki so pripomogli k razrešitvi meje z Avstrijo in razdeli ozemlje Koroške na dvanajst občin. Opisana so arheološka najdišča, sakralna dediščina s številnimi cerkvami in drugimi sakralnimi znamenji ter grajska in stavbna dediščina na Koroškem. Predstavljena je tudi gospodarska, tehnična in etnološka dediščina, domača obrt, kulturne institucije na Koroškem ter številni koroški kulturni in drugi ustvarjalci. V diplomskem delu je bila pri uporabi in interpretaciji virov izvedena deskriptivna raziskovalna metoda, pri opisovanju zgodovinskih dejstev, dogodkov in oseb pa zgodovinska raziskovalna metoda.
Ključne besede: Koroška, arheološka najdišča, cerkve, gradovi, stavbe, domača obrt, etnologija, kulturne institucije, koroški ustvarjalci.
Objavljeno: 18.07.2011; Ogledov: 1270; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici