Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Odlog in obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škode
Milena Derling, 2017, magistrsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 1. odstavku 102. člena omogoča odlog oziroma obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škode in določa, da davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in način za ugotavljanje hujše gospodarske škode so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (PZDavP-2), ki podrobneje ureja izvajanje ZDavP-2, v členih od 40 do 43.a. Na podlagi 2. odstavka 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, če davčni zavezanec predloži pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. V 1. odstavku 103. člena ZDavP-2 so določeni posebni primeri odloga oziroma obročnega plačevanja davka. Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali dovoli odlog plačila davka za največ 24 mesecev, če davčni zavezanec predloži katerikoli instrument zavarovanja iz 117. člena ZDavP-2 ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.
Ključne besede: davek, davčni organ, davčni zavezanec, poslovni subjekt, odlog plačila davka, obročno plačevanje davka, trajnejša nelikvidnost, izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov, hujša gospodarska škoda
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 1328; Prenosov: 184
Celotno besedilo (905,00 KB)

ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVČNE OBVEZNOSTI
Matija Udovč, 2012, diplomsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku davčnim zavezancem omogoča odlog ali obročno plačevanje davka, kar predstavlja izjemo od načela zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Posamezni institut omogoča davčnemu organu odobritev odloga ali obročnega plačevanja davčne obveznosti, v kolikor bi s tem preprečil socialno ogroženost davčnega zavezanca – fizične osebe, ali bi na tak način lahko premostil trenutne likvidnostne težave in preprečil nastanek hujše gospodarske škode v primeru, da je davni zavezanec poslovni subjekt. Zakon pa opredeljuje tudi odlog in obročno plačevanje davka v posebnih primerih, kjer kot pogoj za odobritev zadostuje trenutna nezmožnost plačila davka ali zavarovanje davčne obveznosti. Pogoje in kriterije, ki jih pri presoji upravičenosti do uporabe instituta uporablja davčni organ predpisuje Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku in ostali področni zakoni, ki vsebujejo posamezne določbe in se smiselno navezujejo na obravnavano tematiko. V navedenih primerih uporabe instituta država poskuša premostiti trenutno plačilno nezmožnost davčnega zavezanca zato sem mnenja, da institut odloga in obročnega plačevanja davka v luči današnje ekonomske situacije zasluži poglobljeno in kritično obravnavo.
Ključne besede: odlog davka, obročno plačevanje davka, davčni organ, davčni zavezanec, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, fizična oseba, poslovni subjekt
Objavljeno v DKUM: 11.07.2012; Ogledov: 1889; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh