1. Načini odloga plačila davčnih zavezancev v slovenijiKlarisa Raner, 2018, diplomsko delo Opis: Po Zakonu o davčnem postopku lahko davčni organ dovoli fizičnim osebam odpis, delni odpis ali odlog plačila davka, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Obročno plačilo je možno v treh, dvanajstih ali štiriindvajsetih obrokih. Tako kot to velja za fizične osebe, sta tudi poslovnim subjektom omogočena odlog in obročno plačilo davka iz razloga naravne nesreče. Pravne osebe lahko odložijo in obročno plačajo davke ter prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda, če je davčni zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati. Davčni zavezanec je trajneje nelikviden, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti, vendar še ne izpolnjuje pogojev za začetek enega od insolventnih postopkov.
Obstajajo pa tudi posebni primeri odloga oziroma obročnega plačevanja davka, s katerimi so davčnim zavezancem dane na voljo še dodatne možnosti poravnave davčne obveznosti, ki pomenijo izjemo od pogojev za odlog oziroma obročno plačilo, predvsem pa pomenijo poenostavitev postopkov tako za davčne zavezance in tudi za davčni organ. Po tej določbi zavezancu ni treba izpolnjevati nobenih posebnih kriterijev, zadošča zgolj vloga, v kateri izjavi, da davka ni zmožen plačati v enkratnem znesku in da ne more zagotoviti zavarovanja. Davek se lahko odpiše tudi v drugih primerih. Tako se davek odpiše ob smrti fizične osebe, če ga ni mogoče izterjati iz zapuščine. Poleg tega se davek odpiše tudi pri pravni osebi, kadar ga ni mogoče izterjati od naslednika ali iz instrumenta zavarovanja. Kadar zastara pravica do izterjave oziroma vračila določenega davka, se ta prav tako odpiše.
Ključne besede: Odpis, delni opis, odlog, obročno plačevanje, hujša gospodarska škoda.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1090; Prenosov: 104
 Celotno besedilo (718,74 KB) |
2. Posebni instituti davčnega postopka v razmerju do varstva javnega interesa in varstva pravic zavezancevMarjan Špilar, 2018, doktorska disertacija Opis: Doktorska naloga z naslovom »Posebni instituti davčnega postopka v razmerju do varstva javnega interesa in varstva pravic zavezancev« obravnava pravno ureditev davčnega postopka s poudarkom na posebnih institutih davčnega postopka, s katerimi se pri pobiranju davkov posega v zelo občutljivo razmerje med zasebno in javno koristjo in s tem kolizijo interesov, pri čemer slednja ni absolutna in neomejena.
V uvodnih poglavjih (drugem in tretjem) doktorske disertacije, je prikazan naš upravno postopkovni sistem, ki temelji na pravilih splošnega upravnega postopka in pravilih posebnih upravnih postopkov, med katerimi je eden najzahtevnejših in najobsežnejših prav gotovo davčni postopek. V tem delu disertacije je obravnavanih vrsto vprašanj in dilem glede preglednosti, sistematičnosti in popolnosti naše davčno postopkovne oziroma splošne davčne zakonodaje, kot tudi njene primerljivosti s tujimi pravnimi ureditvami.
V osrednjem delu doktorske disertacije (četrto poglavje) so podrobno obravnavani in analizirani nekateri izbrani posebni instituti davčnega postopka in sicer zavezujoča informacija, samoprijava ter odpis, odlog in obročno plačevanje davkov za fizične osebe. Navedeni instituti so obravnavani z vidika namena normiranja v zakonu, ki se lahko odraža v nesorazmernem varovanju javne koristi pri pobiranju davkov oziroma nezadostnem varovanju pravic davčnih zavezancev pri izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti. Pri nekaterih posebnih institutih pa se pojavljajo tudi vprašanja in dileme glede njihove skladnosti z načelom pravne države in drugimi ustavnimi načeli, oziroma prekomernega poseganja v temeljne ustavne pravice zavezancev za davek.
V zadnjem poglavju vsebinskega dela doktorske disertacije, so na kratko prikazani nekateri tuji instituti davčnega postopka, s katerimi se še dodatno krepi transparenten in enakopraven odnos do zavezancev pri pobiranju davkov, vendar jih naša davčna zakonodaja ne pozna.
Celotna tematika je v doktorski disertaciji obravnavana s pravno teoretičnega in praktičnega vidika ter vidika domače in tuje sodne prakse. Pravno primerjalno pa je prikazana ureditev davčnega postopka in posebnih institutov v sosednji Republiki Avstriji, kot tudi v nekaterih drugih državah Evropske unije.
Ključne besede: splošni upravni postopek, davčni postopek, davčni zavezanec, posebni instituti davčnega postopka, zavezujoča informacija, samoprijava, odpis, odlog in obročno plačevanje davkov za fizične osebe.
Objavljeno v DKUM: 28.05.2018; Ogledov: 3200; Prenosov: 379
Celotno besedilo (2,29 MB) |
3. Odlog in obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škodeMilena Derling, 2017, magistrsko delo Opis: Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v 1. odstavku 102. člena omogoča odlog oziroma obročno plačevanje davka za poslovne subjekte v primerih hujše gospodarske škode in določa, da davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Podrobnejši kriteriji in način za ugotavljanje hujše gospodarske škode so določeni v Pravilniku o izvajanju Zakona o davčnem postopku (PZDavP-2), ki podrobneje ureja izvajanje ZDavP-2, v členih od 40 do 43.a.
Na podlagi 2. odstavka 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), dovoli obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, če davčni zavezanec predloži pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.
V 1. odstavku 103. člena ZDavP-2 so določeni posebni primeri odloga oziroma obročnega plačevanja davka. Ne glede na izpolnjevanje pogojev iz 102. člena ZDavP-2, davčni organ lahko dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali dovoli odlog plačila davka za največ 24 mesecev, če davčni zavezanec predloži katerikoli instrument zavarovanja iz 117. člena ZDavP-2 ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.
Ključne besede: davek, davčni organ, davčni zavezanec, poslovni subjekt, odlog plačila davka, obročno plačevanje davka, trajnejša nelikvidnost, izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov, hujša gospodarska škoda
Objavljeno v DKUM: 13.11.2017; Ogledov: 1328; Prenosov: 184
Celotno besedilo (905,00 KB) |
4. ODLOG IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVČNE OBVEZNOSTIMatija Udovč, 2012, diplomsko delo Opis: Zakon o davčnem postopku davčnim zavezancem omogoča odlog ali obročno plačevanje davka, kar predstavlja izjemo od načela zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Posamezni institut omogoča davčnemu organu odobritev odloga ali obročnega plačevanja davčne obveznosti, v kolikor bi s tem preprečil socialno ogroženost davčnega zavezanca – fizične osebe, ali bi na tak način lahko premostil trenutne likvidnostne težave in preprečil nastanek hujše gospodarske škode v primeru, da je davni zavezanec poslovni subjekt.
Zakon pa opredeljuje tudi odlog in obročno plačevanje davka v posebnih primerih, kjer kot pogoj za odobritev zadostuje trenutna nezmožnost plačila davka ali zavarovanje davčne obveznosti.
Pogoje in kriterije, ki jih pri presoji upravičenosti do uporabe instituta uporablja davčni organ predpisuje Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku in ostali področni zakoni, ki vsebujejo posamezne določbe in se smiselno navezujejo na obravnavano tematiko.
V navedenih primerih uporabe instituta država poskuša premostiti trenutno plačilno nezmožnost davčnega zavezanca zato sem mnenja, da institut odloga in obročnega plačevanja davka v luči današnje ekonomske situacije zasluži poglobljeno in kritično obravnavo.
Ključne besede: odlog davka, obročno plačevanje davka, davčni organ, davčni zavezanec, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, fizična oseba, poslovni subjekt
Objavljeno v DKUM: 11.07.2012; Ogledov: 1889; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,04 MB) |
