Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V prispevku bomo opozorili na odprto vprašanje sedanje ureditve in praktičnega izvajanja zakonske domneve iz 8. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (»Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)«, 2010), ki rigidno temelji na ustavnem privilegiju zoper samoobtožbo. Zakonodajalec je z določitvijo domneve odgovornosti lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila skušal doseči, da bi bili storilci prekrškov v cestnem prometu tudi dejansko kaznovani. Namreč, kaznovalna politika je eden od delov veljavne ureditve prometnega sistema, ki je ob upoštevanju obstoječega stanja v cestnem prometu ni mogoče enako učinkovito nadomestiti z drugimi ukrepi. Primerjalnopravne rešitve iz Nemčije, Hrvaške, Nizozemske in Avstrije kažejo, da je mogoče uvesti tudi učinkovitejše modele, ki spoštujejo sicer demokratični in ustavni privilegij zoper samoobtožbo, pa kljub temu dosegajo namen zakona v primerih, ko je bil prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec.
Ključne besede: prekrškovno pravo, zakonska domneva nedolžnosti, obrnjeno dokazno breme, privilegij pred samoobtožbo, pravila cestnega prometa
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Povezava na datoteko

Opis: Institut obrnjenega dokaznega bremena se pojavlja kot učinkovito sredstvo države v boju zoper organiziran kriminal. Tovrstna kriminaliteta prinaša ogromne zaslužke posameznikom in kriminalnim združbam. Z nezakonito pridobljenim premoženjem si krepijo svojo ekonomsko moč, ki jo izrabljajo za uveljavljanje svojih lastnih interesov tako na gospodarskem kot političnem področju. Cilj instituta obrnjenega dokaznega bremena je, da osumljeni izgubi svoje premoženje, v kolikor ne uspe dokazati, da ga je pridobil na zakonit način in hkrati poravnal svoje obveznosti do države. Zavedati se moramo, da se z institutom obrnjenega dokaznega bremena posega v temeljna načela kazenskega postopka, predvsem v domnevo nedolžnosti, pravico do poštenega sojenja in načelo enakosti orožij. Najuspešnejša država, ki velja za primer dobre prakse, je Republika Irska. Od leta 1996 na podlagi zakona uspešno uporablja tovrstni inštitut in je hkrati uspešna v primerih, kjer so prisotne večje vrednosti ter posledično težje kršitve.
Ključne besede: kaznivo dejanje, odvzem premoženja, obrnjeno dokazno breme, organiziran kriminal, človekove pravice
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1485; Prenosov: 153
Celotno besedilo (866,61 KB)

Opis: Odvzem premoženja nezakonitega izvora je eden izmed ključnih elementov v boju zoper organiziran kriminal in druga huda kazniva dejanja z motivom koristoljubja, saj udari tovrstno kriminaliteto tja kjer to najbolj boli - v zaslužek. Ker tradicionalni ukrepi kazenskega prava niso bili več kos vse večji ekonomski in družbeni moči organizirane kriminalitete, ki je izvirala iz ogromnih kriminalnih dobičkov, so države tako začele iskati nove ukrepe, s katerimi bi zagotovile učinkovit odvzem takšnega protipravno pridobljenega premoženja. Rezultat takšnih prizadevanj je bil institut odvzema premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom, ki je z namenom večje učinkovitosti pri odvzemu kriminalnih zaslužkov močno presegal okvirje in možnosti tradicionalnih ukrepov ter s tem posegal v sama načela pravnih sistemov. Ta institut je uvedla v svoj pravni red tudi Slovenija, ko je jeseni 2011 sprejela Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Zakon je tako na področje odvzema protipravno pridobljenega premoženja prinesel vrsto pomembnih novosti, ki so v strokovni javnosti sprožile določene dileme glede ustavnosti in primernosti tega pravnega instituta. Razvidno je torej, da institut odpira vrsto vprašanj, na del katerih skušamo odgovoriti tudi v diplomskem delu. V diplomskem delu institut tako na splošno predstavimo in z namenom primerjave na pregleden ter sistematičen način pokažemo, kako je urejen v slovenskem, nacionalnem, evropskem in mednarodnem pravu, prav tako pa predstavimo tudi dejansko učinkovitost, prednosti in slabosti samega instituta, kot tudi ureditve odvzema premoženja nezakonitega izvora po ZOPNI. V diplomskem delu smo tako ugotovili, da institut odvzema premoženja nezakonitega izvora z obrnjenim dokaznim bremenom predstavlja učinkovit način povračila kriminalno pridobljenih sredstev in s tem preprečevanja težjih oblik kriminala, predvsem v primerih, ko so tradicionalnimi ukrepi nemočni. Enako velja tudi za slovensko ureditev tega instituta po ZOPNI, za katero smo še ugotovili, da je v skladu z obvezujočimi mednarodnimi in nadnacionalnimi pravnimi akti, kot tudi primerljiva z ureditvami drugih visoko razvitih demokratičnih držav. Prav tako smo kot neutemeljene zavrnili določene pomisleke glede ustavnosti in primernosti tega instituta in posledično njegove ureditve po ZOPNI, saj po našem mnenju omogoča večjo učinkovitost odvzema brez kršenja temeljnih pravic posameznika.
Ključne besede: kazensko pravo, odvzem premoženja nezakonitega izvora, odvzem premoženjske koristi, obrnjeno dokazno breme, pravna ureditev, mednarodno pravo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.12.2014; Ogledov: 1987; Prenosov: 329
Celotno besedilo (1008,93 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava odškodninsko odgovornost zaradi mobinga na delovnem mestu. Pojav mobinga je v današnjem času vedno pogostejši, zato je potreba po dobri pravni urejenosti tega področja velika. Slovenija je trpinčenje na delovnem mestu v svojo pravno ureditev uvedla šele dokaj pozno, nekje okoli leta 2007. Tedaj je mobing uredila na različnih področjih kot so: kazensko pravo, delovno pravo in pravo človekovih pravic, glede odškodninske odgovornosti pa je žrtve mobinga napotila na splošna pravila civilnega prava. Menim, da je danes z novimi zakoni in novelami prejšnjih, področje dobro urejeno, le da se še uporabnost določb ni pokazala v praksi. V začetnem delu diplomskega dela je obravnavan pojem mobinga, opisani so vzroki, njegove posledice in faze mobinga. V drugem delu je prikazana pravna ureditev mobinga v mednarodnem in slovenskem pravu ter pravu Evropske Unije. Nazadnje pa sem obravnaval še odškodninsko odgovornost v primeru, ko je bilo dejanje mobinga že storjeno. Odškodninsko bo odgovarjal delodajalec, kar pa je le ena izmed možnosti, ki jih ima žrtev mobinga. Problema v praksi sta, da mobing ostaja skrit, predvsem zaradi strahu in nepoznavanja tematike ter zaradi nizkih odškodnin, ki ne dosežejo svojega namena, kar pa je posledica pravne ureditve na odškodninskem področju.
Ključne besede: Mobing, trpinčenje na delovnem mestu, pravna ureditev, obrnjeno dokazno breme, delovno pravo, odškodninsko pravo, učinkovita odškodnina, preventivna funkcija odškodnine.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 2987; Prenosov: 458
Celotno besedilo (259,03 KB)

Opis: Čeprav je v preteklosti prevladovalo prepričanje, da je temeljni vzrok korupcije revščina, je danes jasno, da se korupcija pojavlja tako v revnih kot v bogatih državah in da ni le posledica revščine, temveč je tudi revščina posledica korupcije. Primeri nerazvitih držav so pokazali, da so številne med njimi ujete v začaran krog revščine, za kar nosijo zaradi svoje korumpiranosti velik del odgovornosti prav vladajoče elite. Svetovna banka ocenjuje, da dosega bogastvo korumpiranih afriških voditeljev, ki so ga ti prenesli v tuje banke, kar nekaj milijard ameriških dolarjev. Z zlorabljanjem nacionalnega bogastva so nedvomno prispevali k revščini svojega ljudstva. Vse to ima seveda velik vpliv na družbeni in ekonomski razvoj. Zato je korupcijo potrebno obravnavati tudi kod vzrok revščine, ne pa zgolj kot njeno posledico (Svetovna banka, po Transparency International, 1999:4). Slovenija ni nobena izjema v zgodbi tajkunov. Pri nas so iznajdljivi posamezniki našli vmesno pot med zakonodajo in svojimi interesi in tako s pomočjo politike uspeli, napolnili svoje žepe a spravili na rob propada slovensko gospodarstvo. V poglobljenem pregledovanju tajkunskih zgodb zasledimo mnoga sporna in nezakonita ravnanja za katera do sedaj ni nihče odgovarjal.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, korupcija, tajkuni, preiskovanje, obrnjeno dokazno breme, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.03.2013; Ogledov: 2005; Prenosov: 302
Celotno besedilo (682,03 KB)