1. Video pedagogika - primer zrcaljenja (transformacije) in primer seštevanja in odštevanja ulomkov : magistrsko deloSara Senčar Kosalec, 2024, magistrsko delo Opis: Pojem videopedagogika se uporablja v izobraževalnem svetu od konca 20. stoletja. Z izbruhom bolezni covid-19 je priljubljenost videopedagogike doživela hitro rast, saj se je veliko učiteljev odločilo za izdelavo in uporabo videorazlag pri poučevanju v času kriznega poučevanja na daljavo. Razprave in raziskave o ustreznosti in kakovosti videorazlag so posledice njihove obsežne uporabe. Naredili smo pregled literature in določili ključne lastnosti učinkovitih videorazlag z visoko kakovostjo. V magistrskem delu smo se osredotočili na uporabo videorazlag po principu obrnjene učilnice (angl. flipped learning). Ustvarili smo videorazlage, pri katerih smo upoštevali priporočila in smernice za izdelavo videorazlag visoke kakovosti. Glavni cilji pri izdelavi videorazlag so nam bili spodbujanje učencev k aktivnemu učenju, pritegnitev njihove pozornosti in spodbujanje njihove motiviranosti za delo. Izdelana učna gradiva – videorazlage – smo preskusili v Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru po principu obrnjene učilnice. V delu smo predstavili rezultate preskusa in podrobneje predstavili pozitiven vpliv videorazlag, izdelanih po določenih karakteristikah, smernicah in priporočilih, na znanje učencev. Zaključili smo, da so dobro izdelane videorazlage močno učno gradivo, zato želimo spodbuditi učitelje k izdelavi lastnih videorazlag po priporočilih v tem magistrskem delu ali vsaj k uporabi videorazlag drugih avtorjev, seveda ob njihovem kritičnem izbiranju.
Ključne besede: videopedagogika, krizno poučevanje na daljavo, matematika, obrnjena učilnica, videorazlage, zrcaljenje, seštevanje ulomkov, odštevanje ulomkov
Objavljeno v DKUM: 23.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (5,27 MB) |
2. Model kriznega izobraževanja na daljavo z obrnjeno učilnicoLenart Fajfar, 2024, magistrsko delo Opis: V obdobju epidemije se je okolje poučevanja iz učilnic premaknilo v naše domove. Učitelji so bili primorani zamenjati klasične načine poučevanje s sodobnejšimi. Veliko se jih je odločilo izdelati lastne video razlage in z njimi predajati snov učencem. Naša želja je, da bi učeča se skupnost delovala tudi naprej, zato smo pripravili praktične in teoretične nasvete za izdelavo izobraževalnih video vsebin.
V magistrskem delu smo pregledali obrnjeno učenje ter njegov razvoj in ga primerjali s klasičnim poukom. Priprava video razlag je osnova za uspešno obrnjeno učenje, zato smo podrobno opisali Mayerjevo teorijo učenja z uporabo večpredstavnosti. V tretjem poglavju opišemo video razlago, podamo priporočila za izvedbo in uporabo interaktivnosti. Podrobno predstavimo tudi pripomočke in orodja za izdelavo lastnega materiala.
V literaturi smo pregledali taksonomije in pripravili lastne kriterije za oceno video razlag, v katerih smo združili lastne in Mayerjeve ideje. Ocenili smo 12 naključnih videov s portala Razlagamo.si in rezultate zapisali v tabeli. Na podlagi ugotovitev smo pripravili štiri video razlage. Vzpodbujati želimo sodelovanje učiteljev, zato smo v dveh primerih nadgradili obstoječi posnetek s portala, dva posnetka pa smo pripravili sami.
Ključne besede: krizno poučevanje, obrnjena učilnica, video razlaga
Objavljeno v DKUM: 02.07.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,70 MB) |
3. Vizualizacija v video razlagah : magistrsko deloEvelin Tivadar, 2022, magistrsko delo Opis: Pri poučevanju se učitelji nemalokrat zatekajo k uporabi izobraževalnih videoposnetkov. Kljub temu je pandemija covida-19 bistveno spremenila pogled na pomembnost o ustreznosti uporabljenih in ustvarjenih videoposnetkov, ki so v skladu z današnjim napredkom tehnologije. V magistrskem delu smo obravnavali načine vključevanja izobraževalnih videoposnetkov v pouk ter se osredotočili na videorazlage po principu obrnjene učilnice (ang. flipped learning). Posebno pozornost smo namenili smernicam in priporočilom, na podlagi katerih lahko ustvarjamo videorazlage visoke kakovosti, ki imajo pozitiven vpliv na znanje učencev. Predstavili smo osnutek taksonomije videorazlag, s pomočjo katere lahko učiteljem olajšamo izbiro vrste videorazlag za svoje namene poučevanja. Prav tako smo upoštevali in opisali metodike poučevanja učnih vsebin za katere smo videorazlage pripravili. V magistrskem delu smo predstavili izdelane videorazlage in vključili njihove spletne povezave za ogled. Preizkušene so bile v šolski praksi po principu obrnjene učilnice. Navedli smo rezultat učinkovitosti, ki so ga imele izdelane videorazlage na učence in njihovo znanje. Na podlagi rezultatov smo zaznali pozitivne učinke videorazlag, ki ustrezajo opisanim karakteristikam, smernicam, priporočilom in osnutku taksonomije. Rezultat izpolnjuje naša pričakovanja, da trud, vložen v izdelavo in uporabo videorazlag pri pouku, ni zaman. Izdelane videorazlage lahko učencem in učiteljem služijo neštetokrat kot pomoč pri učenju ali poučevanju in nudijo konstantno možnost preurejanja in s tem dopolnjevanja ali nadgrajevanja njihove kakovosti.
Ključne besede: videopedagogika, poučevanje na daljavo, obrnjena učilnica, videorazlage, taksonomija videorazlag, večkotniki, koordinate točk v ravnini, matematika
Objavljeno v DKUM: 28.09.2022; Ogledov: 812; Prenosov: 138
Celotno besedilo (2,84 MB) |
4. Izredno poučevanje na daljavo in skupna izobraževalna točka Razlagamo.siNika Kores, 2021, magistrsko delo Opis: V situaciji covida-19 se večkrat uporablja obrnjeno učenje (ang. flipped learning) z vnaprej pripravljenimi videoposnetki. Namen magistrske naloge je ugotoviti značilnosti videorazlag na portalu Razlagamo.si in preveriti, kako razlage sledijo teoretičnim smernicam. V magistrski nalogi smo podali smernice za izdelavo učinkovitih videorazlag, ki izhajajo iz pregleda literature in izkušenj, ki jih je mednarodna skupnost pridobila med širjenjem covida-19. Uporabili smo kombinirano kvalitativno in kvantitativno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Pregledali smo 739 videorazlag, pri čemer smo se pri vsebinski analizi omejili le na matematične vsebine. Tako smo pri vsebinski analizi pregledali 491 videorazlag. Z deskriptivno in inferenčno statistiko smo odgovorili na vprašanje sledenja spoznanjem iz (zelo redke) pregledane literature. S pomočjo uporabe kombiniranega učenja smo pripravili primer poučevanja po modelu »en teden v šoli, en teden na daljavo« za 8. razred s pomočjo uporabe videorazlag s portala Razlgamo.si in interaktivnih digitalnih učbenikov. Prav tako smo upoštevali elemente formativnega spremljanja. Rezultati kažejo, da videorazlage na Razlagamo.si sledijo smernicam izdelave učinkovitih konceptualnih videoposnetkov. Nadgradnje so mogoče tako s tehničnega (npr. dolžina, struktura, uporabljena orodja) kot s pedagoškega vidika (npr. vključevanje sodelovalnega učenja). Na osnovi pridobljenih rezultatov menimo, da je model Razlagamo.si učinkovit tudi v situaciji, ko je le del populacije učencev in dijakov vključen v izobraževanje na daljavo.
Ključne besede: krizno poučevanje na daljavo, obrnjena učilnica, videoposnetki, matematika
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 1106; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,31 MB) |
5. Poučevanje in učenje o onesnaženem zraku s pomočjo multimedijskih vsebin v 5. razredu osnovne šoleKaja Kous, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv poučevanja in učenja s pomočjo multimedijskih vsebin na napredek in trajnost znanja učencev 5. razreda pri učni vsebini o onesnaženem zraku, ki jo predvideva učni načrt za naravoslovje in tehniko. Poleg tega nas je zanimalo še mnenje 43 učencev 5. razreda o izvedenih učnih urah v neposredni praksi, ki smo jih izvedli na izbrani osnovni šoli, ter mnenje razrednih učiteljic v 5. razredu o uvedeni metodi obrnjene učilnice kot delu njunega akcijskega raziskovanja. Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno in kavzalno-eksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja, v okviru katerih smo zbrali podatke s pomočjo preizkusov znanja, ankete in standardiziranega intervjuja ter jih obdelali s postopki kvantitativne in kvalitativne metodologije raziskovanja. Rezultati so pokazali, da so multimedijske vsebine, uporabljene v eksperimentalni skupini, povzročile statistično značilne razlike v napredovanju in ohranjanju znanja učencev 5. razreda pri učni vsebini »Onesnaževanje zraka in ukrepi za čistejši zrak«. Večini (90,7 %) anketiranih učencev je bila bolj všeč učna ura s pomočjo multimedijskih vsebin in z uporabo tabličnih računalnikov, kjer so jih navduševali zlasti videoposnetki, tablični računalniki in animacije, razredni učiteljici pa sta podali dokaj različni mnenji o obrnjeni učilnici, sta pa obe izrazili željo po ponovni uporabi metode.
Ključne besede: onesnaženi zrak, informacijsko-komunikacijska tehnologija, multimedija, obrnjena učilnica, naravoslovje v osnovni šoli
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1754; Prenosov: 303
Celotno besedilo (2,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
