Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava odnos študentov ekonomije do inflacije, kjer je tudi vključen pregled odnosa ljudi do inflacije v številnih državah v svetu in v Sloveniji ter v določenih primerih podaja meddržavno primerjavo ter primerjavo med mnenji in pogledi med ekonomisti in splošno javnostjo. Diplomsko delo vključuje tudi tematike želje ljudi po nizki inflaciji, inflacijska pričakovanja gospodinjstev, odnos do obrestnih mer, odnos do monetarne politike in zadovoljstvo z delom pristojnih institucij, učinki inflacije na življenjski standard ljudi, vplivi inflacije na gospodarsko stabilnost, psihološki vplivi inflacije, vplivi inflacije na družbo, vplivi inflacije na gospodarske in politične tokove, vplivi inflacije na ugled države in podrobnejšo analizo študentov Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru glede njihovega zadovoljstva z življenjem in finančnim položajem, znanjem o financah, denarni politik in inflaciji ter o njihovem odnosu od inflacije, deflacije in dezinflacije. Na podlagi tega je v diplomskem delu vključeno tudi priporočilo za oblikovalce politike.
Ključne besede: inflacija, monetarna politika, obrestne mere, kakovost življenja, študent
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (835,49 KB)

Opis: Obvladovanje obrestnega tveganja je ključnega pomena za ohranjanje finančne stabilnosti in varnosti gospodinjstva. Pojav obrestnega tveganja zaznamo kot spreminjanje obrestnih mer, kjer pa je pomembno s premišljenim upravljanjem in strategijami to tveganje zmanjšati. V diplomskem delu s pomočjo analiziranja relevantne literature sprva raziskujemo splošne informacije o obrestnem tveganju, njegovem pomenu in oblikah v splošnem, nato pa opredelimo še načine merjenja in obvladovanja obrestnega tveganja predvsem v podjetjih in finančnih institucijah. Fokus dela je postavljen na obrestnem tveganju v družinskem proračunu, kjer opredelimo, na kakšen način sploh prepoznavamo obrestno tveganje v gospodinjstvu, katere finančne obveznosti v družinskem proračunu predstavljajo možnost pojave obrestnega tveganja ter načini, kako ta obrestna tveganja v družinskem proračunu najboljše obvladujemo. V empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika analiziramo pridobljene podatke, kako gospodinjstva zaznavajo in sprejemajo obrestno tveganje ter kako se z njim soočajo.
Ključne besede: obrestno tveganje, obvladovanje tveganja, družinski proračun, obrestne mere, gospodinjstvo
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Dandanes si brez kreditov težko privoščimo dražje dobrine, kot so avtomobili, gospodinjski aparati ali pa nakup stanovanja. Banke nam tako omogočajo najetje različnih vrst kreditov, s katerimi nam omogočijo nakup teh dobrin. Višina kredita in mesečnih obrokov pa je odvisna od obrestnih mer. Pri sklepanju kredita se tako določi in dogovori z banko glede odplačevanja, obrestnih mer, dobi odplačevanja, znesku kredita in drugih lastnosti, ki so še pomembne pri najemu kredita. Na najem kredita pa vpliva tudi kreditna sposobnost potrošnika. V diplomski nalogi smo naredili primerjave stanovanjskih kreditov bank. Prikazali smo informativne izračune treh bank v Sloveniji, ki smo jih v diplomski nalogi podrobneje opazovali, in sicer so to; Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor ter banka Intesa Sanpaolo. V prvem delu smo tako primerjali stanovanjske kredite teh treh bank. Z informativnimi izračuni smo prikazali zneske mesečnih anuitet, s katerimi smo prikazali, katera banka ima najugodnejši kredit za potrošnika. Informativni izračun smo pripravili pod določenimi pogoji, po katerih smo nato primerjali stanovanjske kredite opazovanih bank. Ugotovili smo, da ima NLB najugodnejšo fiksno in spremenljivo obrestno mero za stanovanjski kredit pri danih predpostavkah. Kljub temu da ima NLB najnižji obrestni meri, pa ima kot skupni znesek za plačilo ugodnejše kredite Nova KBM. V drugem delu naloge smo podrobneje predstavili obrestne mere. Primerjali smo obrestne mere med opazovanimi bankami. Na podlagi njihovih obrestnih mer, ki so lahko spremenljive ali fiksne, bomo prikazali, katera banka ima najugodnejše obrestne mere za svoje komitente in tudi nekomitente banke pri najemu stanovanjskega kredita. Ugotovili smo, da ima v obdobju od 13 do 120 mesecev najugodnejšo fiksno obrestno mero NLB in v obdobju do 240 mesecev Nova KBM. Najnižjo spremenljivo obrestno mero ima banka Intesa Sanpaolo, in sicer v obeh opazovanih obdobjih. V zadnjem, tretjem delu, je predstavljena kreditna sposobnost prebivalcev Slovenije. Naredili smo primerjavo glede višine kreditnega obroka, ki ga lahko najame potrošnik s povprečno slovensko plačo. Predstavljena je tudi primerjava obrokov stanovanjskih kreditov za leto 2017 in leto 2023. Za ti dve obdobji smo naredili analizo, za koliko so se zvišale fiksne in spremenljive obrestne mere in kako vplivajo na skupne stroške pri najemu stanovanjskega kredita.
Ključne besede: obrestne mere, krediti, banke v Sloveniji, kreditna sposobnost
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 85
Celotno besedilo (2,74 MB)

Opis: Razglasitev COVID-19 pandemije je presenetila tako svetovna gospodarstva kot finančne trge ter povzročila eno izmed največjih zdravstvenih, socialnih ter gospodarskih kriz v zadnjem stoletju. Zgornjo trditev potrjuje tudi v delu predstavljeni novi sestavljen kazalnik sistemskega stresa (New CISS), ki se je v času COVID-19 krize že približal nivoju iz času globalne finančne krize iz leta 2008. Kot odziv na izredne razmere v gospodarstvu je Evropska centralna banka nadgradila ter dodatno razširila svoje že obstoječe instrumente denarne politike ter uvedla nov 1850 milijard EUR vreden izredni program nakupa vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP), katerega namen je predvsem izravnati negativni vpliv pandemičnega šoka za transmisijski mehanizem denarne politike ter preprečiti resna finančna tveganja za evroobmočje. Pričujoče delo posledično analizira nestandardne ukrepe denarne politike, ki jih je ECB sprejela od začetka COVID-19 krize ter preučuje vpliv sprejetja novega izrednega programa nakupov vrednostnih papirjev za čas pandemije (PEPP) na razmike državnih obveznic ter finančne razmere v evroobmočju. V zadnjem poglavju se delo osredotoča še na tri možne scenarije razvoja v prihodnosti, ki jih bo morebiti deležna ECB ter hkrati predstavi potencialne izzive za centralno bančništvo. Rezultati kažejo, da se je Evropska centralna banka na zdravstveni, socialni in gospodarski šok COVID-19 krize odzvala z odločnimi ukrepi in s svojimi obsežnimi nakupi sredstev še vedno zagotavlja likvidnost bančnemu sistemu ter ugodno financiranje realnemu gospodarstvu. Vendar pa je en od najbolj zaskrbljujočih rezultatov tega dela dejstvo, da so se kot rezultat spodbujevalnih politik nekatere države že tako zadolžile, da so presegle 100% prag zadolženosti BDP-ja, kar jih uvršča med visoko zadolžene države. Številni avtorji so zato mnenja, da so programi nakupov vrednostnih papirjev morda zelo učinkovit instrument denarne politike ECB v časih izjemne finančne nestabilnosti na trgih, ko pa se stanje na trgih začne izboljševati pa to morda ni več najboljši način za izhod iz le-te, saj povečuje dolžniška bremena, ki pa lahko ogrozijo vzdržno stanje gospodarstev.
Ključne besede: Denarna politika, Evropska centralna banka, denarni instrumenti, obrestne mere, inflacijsko ciljanje, oblikovanje politike.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 1427; Prenosov: 322
Celotno besedilo (2,47 MB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo vpliv smrtnosti in obrestnih mer na rentna izplačila. Obrestno tveganje in tveganje dolgoživosti namreč predstavljata veliko nevarnost za solventnost zavarovalnic. V času nizkih obrestnih mer in podaljševanja življenjske dobe je za zavarovalnice pomembno, da upoštevajo vse dejavnike pri oblikovanju zavarovalniških premij in rezerv. Prav tako je za zavarovanca pomembno, kdaj se odločiti za nakup rentnega zavarovanja. Naloga je zasnovana tako, da so v prvem poglavju opisani osnovni pojmi verjetnosti in statistike ter aktuarske definicije in oznake. To nam je v pomoč pri nadaljnjem razumevanju naloge. Drugo poglavje je namenjeno teoriji obrestnih mer in njihovem gibanju skozi čas. V tretjem poglavju obravnavamo tveganje dolgoživosti. Z uporabo Lee-Carterjevega modela napovemo prihodnje stopnje smrtnosti na podlagi preteklih podatkov za slovensko prebivalstvo. Na podlagi dobljenih parametrov grafično analiziramo trend smrtnosti in napovemo pričakovano življenjsko dobo za naslednjih 107 let. Dobljene rezultate uporabimo v zadnjem poglavju, kjer na različnih scenarijih pokažemo vpliv na rentna izplačila, glede na različne obrestne mere in zmanjševanja oziroma povečanja smrtnosti. Teoretično ozadje rent je opisano v četrtem poglavju.
Ključne besede: obrestne mere, smrtnost, rentno zavarovanje, Lee-Carterjev model, starostno specifične stopnje umrljivosti, dolgoživost, pričakovana življenjska doba
Objavljeno v DKUM: 27.03.2018; Ogledov: 1415; Prenosov: 249
Celotno besedilo (967,35 KB)