| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
GOSPODARSKE KRIZE IN RECESIJE
Dejan Nabernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti gospodarske krize in recesije, ki običajno sledijo krizam. Krize in recesije so sestavni del kapitalističnega sistema in jim ne moremo uiti. Gospodarstvo že od nekdaj deluje valovno oziroma ciklično in tako bo vsaj tako dolgo dokler bo kapitalizem o(b)stal. Glavnina naloge je predstavitev trenutne globalne finančne in ekonomske krize, vzrokov, ki so do krize privedli, reševanja in, končno, kako odpraviti anomalije in tveganja za prihodnja soočanja s krizami. Cilj naloge je vpogled v trenutna turbulentna stanja in dogajanja v gospodarstvu in družbi nasploh. Zanimali nas bodo makroekonomski elementi kot so: nezaposlenost, inflacija, primanjkljaj, ključne obrestne mere, zadolženost države, bruto družbeni produkt. Pomemben cilj naloge pa je ugotoviti koliko je kdo v družbi dejansko odgovoren za krizo. Pomemben cilj naloge je ugotoviti kako se ljudje odzivajo na krizo in recesijo oziroma kakšna so njihova mnenja. Končne ugotovitve koliko, kdo, zakaj, kje in s kom je h krizi doprinesel največ. To nam bo razkrilo obnašanja glavnih akterjev in morda, kdo ve, globljih motivov za krizo.
Ključne besede: Nezaposlenost, inflacija, primanjkljaj, ključne obrestne mere, zadolženost države, bruto družbeni produkt.
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2103; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (875,44 KB)

2.
DENARNA POLITIKA EUROSISTEMA TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Matic Pinter, 2009, diplomsko delo

Opis: Vse članice EU, ki so sprejele euro, so prenesle izvajanje denarne politike iz nacionalne cen-tralne banke na Eurosistem. Trenutno je teh držav 16, med njimi je od 1. januarja 2007 tudi Slovenija. Eurosistem, ki ga sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke držav euroobmoč-ja, vodijo organi odločanja ECB. Poglavitni cilj denarne politike Eurosistema je stabilnost cen v euroobmočju. Ena izmed njegovih nalog je tudi skrb za stabilnost finančnega sistema. Eurosistem za izpolnitev svojih ciljev in nalog, uporablja instrumente denarne politike, ki jih razvrstimo v tri skupine: operacije na odprtem trgu, odprte ponudbe bankam in obvezne rezerve. Tekom svetovne finančen in gospodarske krize, Eurosistem z uporabo instrumentov denarne politike sledi svojim ciljem in nalogam.
Ključne besede: Eurosistem, Evropska centralna banka, denarna politika, stabilnost cen, finančna in gospodarska kriza, obrestne mere.
Objavljeno: 26.03.2010; Ogledov: 1970; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (787,35 KB)

3.
VLOGA CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Mojca Zadravec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kot vzrok za trenutno finančno krizo se največkrat poudarja pok nepremičninskega balona v ZDA, kar je posledično vodilo k padcu cen nepremičnin. Mnogi govorijo o pohlepu bankirjev, drugi pa o prevelikem povečanje drugorazrednih posojil. Kot pomemben vzrok so tudi izvedeni finančni instrumenti, ki so s tem posledično povezani na globalizacijo. Finančno krizo je prav tako dodatno poglobila ena največjih investicijskih bank Lehman Brothers, ko je razglasila stečajni postopek. Finančna kriza je prizadela vse države. Nekatere države so bile prizadete bolj druge manj odvisno od njihove politike in njihovega proračuna. V evroobmočju so se z največjimi težavami srečevale države pod imenom prašiči (PIGS). Gre za Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. Tem državam je skupno naraščajoč proračunski primanjkljaj, ki je združen s slabo gospodarsko rastjo. Med njimi je izpostavljena najbolj Grčija, kot njeno naslednico pa mnogi vidijo Španijo. Za reševanje finančne krize v evroobmočju ima pomembno vlogo Evropska centralna banka (ECB). ECB upravlja predvsem likvidnost ter usmerjanje kratkoročne obrestne mere. Za dosego osnovnega cilja, to je stabilnost cen, uporablja različne instrumente denarne politike in sicer z operacijo na odprtem trgu, z odprto ponudbo bankam ter z obveznimi rezervami. Za reševanje globalne finančne krize pa klasični instrumenti niso bili dovolj, zato je morala ECB uvesti nove instrumente, ki jih imenujemo nestandardni ukrepi reševanja finančne krize.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, centralna banka, evropska centralna banka, instrumenti monetarne politike, vzroki finančne krize, drugorazredna posojila, nizke obrestne mere, globalizacija, izvedeni finančni instrumenti, neustrezna regulacija
Objavljeno: 30.11.2010; Ogledov: 2582; Prenosov: 0

4.
POMEN IN VRSTE KREDITOV V NARODNEM GOSPODARSTVU
Dragan Puvalić, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Za organiziranje gospodarske dejavnosti podjetniki potrebujejo kapital, navadno v obliki denarja. Če znesek naložbe presega lastnikove prihranke, si mora denar izposoditi oziroma najeti posojilo. Treba pa je sprva določiti, kaj kredit sploh je. Po eni strani je kredit medčasovna menjava dobrin vrednosti. Po preteku določenega časa bo vrnjeno blago ali pa denar. Po drugi strani pa se s kreditom omogoči, da dolžnik s tisto vrednostjo, ki jo bo ustvaril šele v prihodnosti razpolaga v sedanjosti. Posamezniki ali pa posamezne gospodarske organizacije imajo na voljo specifične kredite, ki jim bodo pomagali priti ven iz finančne krize. Le-te ponujajo različne finančne institucije, med katerimi prevladujejo banke. Banke plačujejo varčevalcem za njihove prihranke pasivno obrestno mero, ki predstavlja za banko strošek. Aktivno obrestno mero pa zaračunavajo za odobrena posojila. Le-ta pa predstavlja za banko prihodek. Pri visoki obrestni meri se zmanjša povpraševanje po kreditu zato, ker rentabilnost vlaganj nekaterih povpraševalcev po kreditu ne prenese tako visoke obrestne mere. Zaradi cene kredita lahko kredit najamejo le tisti, ki ustvarjajo dovolj presežne vrednosti. To pa so rentabilni investitorji. Na tako imenovanem filtru ostanejo torej tisti, ki so manj rentabilni. Po drugi strani pa pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. To ne vpliva le na posamezno gospodarsko organizacijo, temveč na celotno narodno gospodarstvo, kjer prihaja lahko do inflacije ali pa stagnacije celotnega gospodarstva. Če so obrestne mere nizke bo prihajalo z odobrenimi krediti do večjega števila investicij, kar pomeni, da se bo gospodarstvo pregrelo. Po drugi strani pa, če so obrestne mere visoke, bo posledično prihajalo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in tako posledično tudi na brezposelnost. Torej vidimo, da krediti igrajo pomembno vlogo tako v narodnem gospodarstvu kot v posamezni organizaciji.
Ključne besede: trg denarja, trg kapitala, kreditni trg, poslovna banka, krediti, funkcije kreditov, kreditno razmerje, obrestne mere
Objavljeno: 27.01.2011; Ogledov: 1443; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (764,16 KB)

5.
UGOTAVLJANJE DOBIČKONOSNOSTI STRANK V BANČNEM SISTEMU
Matija Rečnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Za podjetja je poznavanje dobičkonosnosti strank in njihovih stroškov ključno pri izbiri pravilnih odločitev v povezavi s strankami. Vse prihodke in stroške je potrebno povezati z strankami, da lahko izračunamo dobiček. V primerjavi s tradicionalnimi računovodskimi pristopi obračunavanje stroškov po aktivnostih najprej določi stroške v povezavi z aktivnostmi, potem pa te stroške dodeli izdelkom, storitvam, ali strankam, ki povzročajo te aktivnosti. Po tej metodi so aktivnosti tiste, ki povzročajo stroške. Vsaka banka bi morala bolje poznati svoje vire dobičkonosnosti. Ne glede na velikost banke so transferne cene tiste, ki lahko omogočajo upravljati dobičkonosnost banke z analiziranjem dobička celotne institucije ali pa različnih profitnih centrov. Metodologija transfernih obrestnih mer določa kako viri financiranja vplivajo na dobičkonosnost banke. Ker transferne obrestne mere pomagajo pri kalkulaciji obrestne marže za bančne posle je to eno najpomembnejših orodij za merjenje dobičkonosnosti bančnih virov. Mnoge raziskave so pokazale, da imajo podjetja pogosto več nedobičkonosnih kot dobičkonosnih strank, vendar se tega sploh ne zavedajo. Analiza dobičkonosnosti kupcev podjetjem pomaga identificirati in obdržati tiste stranke, ki prispevajo k največji dolgoročni dobičkonosnosti.
Ključne besede: dobičkonosnost strank, obračunavanje stroškov po aktivnostih, transferne cene, metode oblikovanja transfernih cen, transferne obrestne mere
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 1400; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (416,79 KB)

6.
TEMELJNA ANALIZA GIBANJA DEVIZNEGA TEČAJA NA PRIMERU EUR/USD
Andrej Pauman, 2012, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge sem predstavil različne modele določanja deviznih tečajev, ki skupaj tvorijo temeljno analizo. Na eni strani so to klasični modeli h katerim prištevamo: pariteto kupne moči, pariteto obrestne mere, monetarno ter plačilno bilančno teorijo. Na drugi strani sem uporabil novejše pristope pri določanju deviznih tečajev, primer katerega je napovedovanje deviznih tečajev s pomočjo novic. Poleg splošnih teorij determiniranja deviznega tečaja sem osvetlil tudi najpomembnejše fundamentalne indikatorje za območje EU in ZDA. Ugotovil in poiskal sem razloge za prevladujoč položaj ameriškega dolarja v primerjavi z evrom. Na primeru EUR/USD sem testiral ali je gibanje valutnega para v skladu s temeljno teorijo. Gibanje valutnega para sem primerjal tako z vidika klasičnim modelov determiniranja deviznih tečajev, kot tudi posameznih makroekonomskih komponent. Ugotovil sem, da je pri večini modelov prišlo do precejšnjih neskladij, skozi različna obdobja, gibanje valutnega para pa je pogosto tudi v nasprotju z izbrano teorijo. Tako z gotovostjo na primeru EUR/USD ne morem potrditi nobene izmed teorij. Tudi številne empirične študije ugotavljajo, da prihaja do odstopanj med modeli ter dejanskim gibanjem tečajev. Razloge za takšno stanje gre verjetno iskati v kompleksnosti in nepredvidljivosti valutnega trga, predvsem pa v udeležencih samih ter njihovem špekulativnem ravnanju. Značilno za teorije deviznih tečajev je, da so se spreminjale, oziroma dopolnjevale ter nastajale vedno nove, kljub temu pa do danes ne razpolagamo s končno teorijo pri pojasnjevanju deviznih tečajev. Teorija, ki bi lahko zanesljivo napovedovala oziroma analizirala spremembe deviznih tečajev ne obstaja, saj gre za kompleksno prepletenost, kjer vseh informacij ni mogoče zajeti. To potrjujejo tudi empirične raziskave.
Ključne besede: fundamentalna analiza, devizni tečaj, apreciacija, depreciacija, pariteta kupne moči, pariteta obrestne mere, EUR/USD, carry-trade, mednarodni Fisherjev učinek, monetarni premoženjski modeli, portfeljska teorija, fundamentalni indikatorji, obrestna mera, ponudba denarja, trgovinski pristop, pristop plačilne bilance
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 2432; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Tretji človek : komentar pri [dejavnosti] 24ur.com
Mićo Mrkaić, 2001, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: ekonomija, monetarna politika, centralna banka, trg denarja, obrestne mere, inflacija, recesija
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 744; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

8.
DENARNA POLITIKA ECB V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Anita Srpčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Kriza, ki traja že vse od leta 2008, je posledica poka nepremičninskega balona, prekomernega zadolževanja ljudi in pohlep finančnih institucij. Zaradi nepripravljenosti na tako obsežno krizo tudi njeno reševanje poteka zelo počasi in zahteva premišljene korake. Namen diplomske naloge je bil zato pojasniti vzroke za začetek finančne krize s poudarkom na njenem obvladovanju in reševanju s pomočjo denarne politike ECB. Podrobneje sem analizirala uporabo instrumentov denarne politike ECB pri reševanju finančne in gospodarske krize in uvajanje novih, ter sodelovanju nacionalnih CB pri reševanju krize. Pri reševanju svetovne finančne in gospodarske krize si ECB pomaga tudi z uravnavanjem obrestnih mer, zato sem podrobneje analizirala gibanje obrestnih mer pred letom 2008 in gibanje od začetka krize do danes.
Ključne besede: svetovna finančna in gospodarska kriza, denarna politika, ECB, obrestne mere
Objavljeno: 30.08.2012; Ogledov: 1755; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

9.
MEDČASOVNI POTROŠNI MODEL VREDNOTENJA CEN PREMOŽENJA - EMPIRIČNI TESTI
Renato Božič, 2014, magistrsko delo

Opis: Medčasovni potrošni model z Neumen-Morgensternovo isoelastično funkcijo s konstantnim relativnim koeficientom nenaklonjenosti tveganju smo proučili z metodologijo stohastičnega diskontnega faktorja in posplošeno metodo momentov. Uganko premije za tveganje in uganko netvegane obrestne mere smo za Slovenijo, Madžarsko, Češko, Nemčijo in skupino evropskih držav EU-17 empirično testirali z linearnim in nelinearnim modelom. Rezultati kažejo, da model pojasni naše podatke zgolj ob ekstremno visokih koeficientih nenaklonjenosti tveganju in nerazumni stopnji investitorjeve časovne preference. Vključitev javnih informacij zmanjša koeficiente nenaklonjenosti tveganju in zagotovi visoko statistično značilne diskontne faktorje; vendar pa J-statistika ne potrdi pravilne specifikacije modela.
Ključne besede: Medčasovni potrošni model vrednotenja cen premoženja, stohastični diskontni faktor, uganka premije za tveganje, uganka netvegane obrestne mere, posplošena metoda momentov
Objavljeno: 31.07.2014; Ogledov: 768; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

10.
ZNAČILNOSTI IN UČINKOVITOST DENARNE POLITIKE NA ŠVEDSKEM
Jerneja Gjura, 2016, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema tega magistrskega dela je proučevanje značilnosti in učinkovitosti denarne politike na Švedskem. Nedavna finančna kriza, ki se je začela v ZDA, se je hitro razširila v druge države po svetu in postala globalna finančna kriza. Prizanesla ni niti državam z razvitim in stabilnim gospodarstvom, kot je Švedska. V prvem delu magistrskega dela na kratko opisujemo teoretična izhodišča delovanja transmisijskega mehanizma. Nato se osredotočimo na Švedsko in predstavimo njene najpomembnejše ekonomske kazalnike. Sledi poglavje, ki se nanaša na značilnosti denarne politike na Švedskem. Ugotavljamo, katerih instrumentov in strategij se švedska centralna banka poslužuje za dosego zastavljenega cilja, tj. stabilnosti cen. V času finančne krize se je švedska centralna banka lotila nekoliko strožje denarne politike, saj se je inflacija cen življenjskih potrebščin preveč oddaljila od ciljne inflacijske stopnje. S strožjo denarno politiko je želela ponovno zagotoviti nizko in stabilno inflacijo v gospodarstvu. Pri tem je bila razmeroma uspešna. V osrednjem delu magistrskega dela analiziramo denarno politiko Švedske v času trajanja globalne finančne krize in izven nje. Analiziramo nekonvencionalne oziroma nestandardne ukrepe denarne politike, potrebne za obvladovanje likvidnostnega položaja poslovnih bank, v katerem so se znašle v času finančne krize. Ugotavljamo, da so bili sprejeti ukrepi učinkoviti, saj se je likvidnostni položaj bank po izvedbi ukrepov začel izboljševati. Premija na obrestno mero denarnega trga, ki je eden izmed indikatorjev likvidnosti poslovnih bank, se je namreč po sprejetju nekonvencionalnih ukrepov švedske centralne banke zmanjšala. V celotnem poglavju smo analizirali dogajanje glede obrestnih mer. Po letu 2008 so se obrestne mere začele zniževati in na izjemno nizki ravni ostajajo vse do danes. Gospodarstvo je zašlo v likvidnostno past, za katero so značilne izjemno nizke obrestne mere. V zadnjem poglavju smo ugotovili, da je na kratki rok prisoten vpliv denarne politike na ekonomske kazalnike (obrestne mere, devizni tečaj, gospodarske cikle in stopnjo inflacije), medtem ko je na dolgi rok vpliv denarne politike zanemarljiv.
Ključne besede: denarna politika, švedska centralna banka, inflacija, obrestne mere, likvidnost bank
Objavljeno: 08.03.2016; Ogledov: 721; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici