| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Izterjava obveznosti na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova
Irena Merc, 2021, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava problem nedoločenih izvršilnih naslovov ter analizira postopek izvršbe, kadar upnik predlaga izvršbo na podlagi pomanjkljivo določenega izvršilnega naslova. Problematika pomanjkljivo določenih izvršilnih naslovov se v večji meri pojavlja predvsem pri izvršilnih naslovih izdanih v delovnih sporih, ter pri izterjavi nedenarnih terjatev, težave pa lahko nastanejo tudi takrat, ko se v izvršilnem postopku v Republiki Sloveniji znajde tuj izvršilni naslov, v katerem je obveznost dolžnika določena v tuji valuti, ali pa so obresti določene tako, da se sklicujejo na tujo zakonodajo. V izvršilnem postopku velja temeljno načelo vezanosti na izvršilni naslov, ki ga imenujemo načelo formalne legalitete, zaradi katerega izvršilno sodišče ni upravičeno presojati, ali je konkretna terjatev v izvršilnem naslovu pravilno ugotovljena, temveč mora izvršbo dovoliti tako, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Terjatev, ki je v izvršilnem naslovu pomanjkljivo navedena, je težko izvršiti, zato smo v doktorski disertaciji preučili predvsem možnosti za odpravo teh pomanjkljivosti. Ugotovili smo, da je presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo treba opraviti v fazi dovolitve izvršbe, pri čemer se presoja primernosti nanaša tudi na obrestni del zahtevka. Prav tako smo ugotovili, da izvršilno sodišče ne sme samo pomensko določati obveznosti iz izvršilnega naslova, niti ne sme za namene razjasnitve vsebine terjatve postavljati izvedencev. Kadar je izvršilni naslov nedoločen, je neprimeren za izvršbo, zato mora sodišče upnikov predlog za izvršbo zavrniti. Zaključili smo, da zavrnitev upnikovega predloga zaradi neprimernosti izvršilnega naslova ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva. Izjemoma lahko izvršilni sodnik pomanjkljiv izrek izvršilnega naslova sam konkretizira, kadar so objektivno podani elementi za določitev obveznosti (npr. izvršilni sodnik sam konkretizira višino obrestne mere, kadar iz izreka tujega izvršilnega naslova izhaja sklicevanje na tuj zakon). Obravnavali smo tudi avstrijsko in hrvaško pravno ureditev ter ugotovili, da so avstrijski in hrvaški izvršilni naslovi v obrestnem delu veliko bolj določni kot slovenski izvršilni naslovi, ki vsebujejo le zapis »zakonske zamudne obresti«. V zvezi z izvrševanjem tujih izvršilnih naslovov smo ugotovili, da uporaba obveznih obrazcev, ki jih določajo evropske uredbe, zmanjšuje možnost, da tuj organ potrdi pomanjkljiv izvršilni naslov, vendar prihaja do težav predvsem pri izvršitvi obrestnega dela zahtevka, če le-ta ni dovolj preciziran v obrazcu. Zato bi bilo smiselno sprejeti skupna stališča glede zapisovanja obrestne mere. Po opravljeni primerjalno pravni analizi ureditve tožbe na dopolnitev izvršilnega naslova smo zaključili, da je pomanjkljivo določeno terjatev v izvršilnem naslovu mogoče dopolniti s t. i. »dopolnilnim izvršilnim naslovom«. Tožbo na dopolnitev izvršilnega naslova bi bilo treba z zakonodajno intervencijo po vzoru avstrijske pravne ureditve uvesti v slovenski pravni red.
Ključne besede: izvršilni naslov, načelo formalne legalitete, določnost tožbenega zahtevka, prisilna izvršba, zamudne obresti, izvršitev sodnih odločb
Objavljeno: 31.05.2021; Ogledov: 208; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

2.
Problemi in dileme pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, s poudarkom na obrestih
Jerneja Šisernik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega problematiko in dileme pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, s poudarkom na obrestih. V uvodu sem se opredelila do samega davčnega sistema v Republiki Sloveniji ter podrobno opisala samo davčno obveznost zavezancev za davek ter način izpolnitve le-te. Nadalje sem predstavila, kako so po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) davčno obravnavani dohodki fizičnih oseb. Predmet obdavčitve dohodnine so namreč vsi dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v enem davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za lažje razumevanje same vsebine sem predstavila pojem rezidentstva Republike Slovenije, ki predstavlja v sistemu obdavčitve z dohodnino odločilno dejstvo, saj le-ta zavezanca zaradi določenega statusa (rezidentstva, državljanstva) ali vira dohodka opredeljuje kot plačnika davka oz. zavezanca za sam davek. Zaradi obdavčitve rezidenta po načelu »svetovnega dohodka«, dolžan je namreč plačati davek za dohodke z virom v in izven Slovenije, se prav pogosto zgodi, da je zavezanec za davek strožje obravnavan. Ob izplačilu enega samega dohodka, sta le-tega obdavčili dve državi. Posledice takšnega dvojnega obdavčenja so države želele zajeziti predvsem s sprejetjem mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja, podpisnica mnogih je tudi Republika Slovenija. V nadaljevanju magistrskega dela sem se opredelila do dohodkov iz kapitala, katerih kategorija so tudi obresti. Le-te sem kot prvo kategorijo dohodkov iz kapitala še bolj sprecifično opisala. Uvodoma sem naštela obresti, ki so zakonsko taksativno navedene, saj so le-te obresti podvržene obdavčenju z dohodnino. Obdavčljive obresti so namreč splošno opredeljene kot vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije. Dohodki iz kapitala se za razliko od ostalih kategorij dohodkov fizičnih oseb ne vključujejo več v letno dohodninsko napoved, niti se ne več vštevajo v letno davčno osnovo za izračun dohodnine, ker se izračunana in plačana dohodnina od teh dohodkov šteje za dokončni davek. Ti dohodki se obdavčujejo po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 odstotna, in brez upoštevanja vseh davčnih olajšav. V tem jedru magistrskega dela sem natančneje raziskala različne davčne osnove, ki so podlaga za nadaljno obdavčitev obresti. Le-te so za posamezne vrste obresti precej različne, identična jim je zgolj davčna stopnja. V osrednjem delu naloge sem se posvetila tudi načinu izpolnitve davčne obveznosti iz naslova obdavčitve obresti, saj ZDoh-2 uzakonja dva različna načina izpolnjevanja le-te oz. samega izračuna in načina plačila davka za davčnega zavezanca. Na koncu sledi še podrobnejša analiza posameznih vrst obresti, kot obdavčljivih dohodkov po Zdoh-2 ter razprava glede morebitnih razlik ali izjem med njimi ter takšen vpliv ima morebiti to na samo davčno obravnavo.
Ključne besede: Zakon o dohodnini, dohodki fizičnih oseb, obdavčitev fizičnih oseb, dohodnina, davek, dohodki iz kapitala, obresti kot dohodek fizične osebe
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 908; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
KORPORACIJSKO DAVČNO NAČRTOVANJE V LUČI UKREPOV EU IN OECD ZA ZAJEZITEV EROZIJE DAVČNE OSNOVE IN PREUSMERITEV DOBIČKA V JURISDIKCIJE Z UGODNEJŠO DAVČNO ZAKONODAJO
Rok Skuk, 2017, diplomsko delo

Opis: Mednarodno davčno pravo je razvejano in kompleksno področje mednarodnega javnega prava, ki temelji na prepleteni mreži bilateralnih mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja, interakcijami med nacionalnimi davčnimi sistemi in njihovim vplivom na posameznike, gospodarske subjekte in države, ki kot udeleženci nastopajo v čezmejnih gospodarskih transakcijah. Obdavčevanje gospodarskih subjektov in transakcij v mednarodnem kontekstu predstavlja velik političen in socialni problem, obenem pa sproža številna fascinantna ekonomska, politična in pravna vprašanja, na katera zaradi tehnično kompleksne in politično sporne materije ni mogoče zlahka najti odgovorov. Enega takšnih problemov predstavlja že sama meja med davčnim načrtovanjem, ki je, kot bo predstavljeno v diplomskem delu, popolnoma zakonito delovanje davčnega zavezanca, in agresivnim davčnim načrtovanjem, ki presega meje pravno dopustnega ravnanja. Pri davčnem načrtovanju gre za sistematsko organiziranje davčnih zadev na način, da bo poslovanje davčnega zavezanca teklo na finančno najučinkovitejši način, česar potencialna posledica je lahko erozija davčne osnove zavezanca in prenos dobička v jurisdikcije z nizko ali ničelno davčno stopnjo, pri čemer gre že za agresivno davčno načrtovanje. Davkoplačevalci se z namenom plačila čim nižjega davka poslužujejo raznoraznih mehanizmov in struktur davčnega načrtovanja, ki so mogoče zaradi pravnih vrzeli in neskladji v mednarodnem sistemu obdavčevanja. Problem predstavlja tudi regulacija takšnih ravnanj in krpanje praznin, ki so nastajale vse od leta 1920, ko je bil vzpostavljen takšen mednarodni davčni sistem, kot ga poznamo še danes.
Ključne besede: transparentno obdavčevanje, dvonivojsko obdavčevanje, conduit družba, base družba, hibridno neskladje, preusmeritev dolga, stalna poslovna enota, davčni dogovor, dividende, obresti, davčni odbitek, davčni odtegljaj, tuja odvisna družba
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 1022; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
ISLAMSKO BANČNIŠTVO V PRIMERJAVI Z TRADICIONALNIM BANČNIŠTVOM
Gentian Emini, 2016, diplomsko delo

Opis: Tradicionalno bančništvo oziroma konvencionalno bančništvo je znano kot navadno bančništvo, medtem ko je islamsko bančništvo še mlado in nerazvito po svetu. Islamsko bančništvo se večinoma uporablja v muslimanskih deželah, kot so Savdska Arabija, Katar in Pakistan, vendar se islamsko bančništvo pojavlja tako v Europi kot ZDA, in sicer v Nemčiji, Veliki Britaniji, Avstriji, Franciji ter na Danskem. Islamske banke se razlikujejo od tradicionalnih bank po načelih poslovanja šeriatskega prava oziroma po šeriatskih zakonih, po katerih celotno bančništvo posluje. Ta načela prepovedujejo kakršnokoli poslovanje z obrestmi, poslovanje s svinjino, alkoholom, igrami na srečo, orožjem. Islamske banke ponujajo produkte, pri katerih se uporablja model PLS (profit and loss share), kjer si banka in komitent delita dobiček ali izgubo pri poslovanju in vsak nosi določeno tveganje pri poslu. To je za banko ter komitenta zelo pomembno, za banko je pomembno zaradi tega, ker ima vpogled v poslovanje in je manjša možnost, da bo komitent financiral ilegalne posle. Za komitenta je takšen model poslovanja tudi ugoden, saj v primeru, ko pridobi kredit in posel ni tako dobičkonosen, ima tudi banka vpogled in se zaveda, da kreditojemalec ni sposoben odplačevati dolga in se z banko lahko dogovorita glede odplačevanja. Za razliko pri tradicionalnem bančništvu komitent pridobi svoj kredit in ga odplačuje ne glede na to, če posluje uspešno ali ne. Za tradicionalno bančništvo je posledično značnilno, da nima vpogleda, če komitent investira sredstva v ilegalne posle.
Ključne besede: islamsko bančništvo, tradicionalno bančništvo, obresti, brezobrestno poslovanje
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1066; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (936,34 KB)

5.
KREDITI Z ANTICIPATIVNIM OBRESTOVANJEM
Jovana Dimitrijević, 2016, diplomsko delo

Opis: Posamezniki se običajno odločajo o kreditih na podlagi obrestnih mer. Za ljudi, ki se ne spoznajo najbolj na bančne posle, je višina obrestne mere edini podatek, ki ga razumejo in ki jim sporoča, kolikšni bodo stroški kredita. Pogosto se ne zavedajo, da so stroški kredita odvisni tudi od drugih dejavnikov, kot so načini obrestovanja, vrste obrestovanja in število obrokov znotraj časovne enote. Obstajata dva načina obrestovanja, in sicer dekurzivno in anticipativno obrestovanje. Pri dekurzivnem načinu obresti obračunamo ob preteku določenega obdobja in jih prištejemo h glavnici. Pri anticipativnem načinu obresti obračunamo že na začetku obdobja in jih takoj odštejemo od glavnice. Za anticipativni način obrestovanja je značilno, da je v primerjavi z dekurzivnim načinom bolj ugoden za kreditodajalca in manj za kreditojemalca. Obstajata dva načina obrestovanja, in sicer: dekurzivno in anticipativno obrestovanje. Pri dekurzivnem načinu se obresti obračunavajo ob preteku določenega obdobja in jih potem prištejemo h glavnici. Pri anticipativnem načinu se obresti obračunavajo že na začetku obdobja in jih takoj odštejemo od glavnice. Za anticipativni način obrestovanja je značilno da je ugodnejši za kreditodajalca, kot za kreditojemalca.
Ključne besede: kredit, obresti, obrestna mera, kreditodajalec, kreditojemalec, kapitalizacija, anticipativno obrestovanje, dekurzivno obrestovanje
Objavljeno: 23.11.2016; Ogledov: 1277; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (875,27 KB)

6.
Davčnopravni vidik odprave neenakosti obravnave lastniškega kapitala pri financiranju poslovanja gospodarskih družb
Aleš Kavrečič, 2016, magistrsko delo

Opis: Davčna zakonodaja na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v večini držav članic EMU dovoljuje, da se strošek obresti iz dolžniškega financiranja, skladno z omejitvami, ki so prisotne na nacionalni ravni, obravnava kot davčno priznan odhodek in kot tak znižuje davčno osnovo gospodarskih družb. To postavlja gospodarske družbe, ki so sposobne financirati poslovanje z lastnimi viri, v neenakopraven položaj, saj davčna zakonodaja stroška financiranja z lastnimi viri ne upošteva kot davčno priznanega odhodka. Taka naklonjenost davčne zakonodaje dolžniškemu financiranju spodbuja uporabo dolžniškega financiranja, kar dolgoročno negativno vpliva na finančno trdnost gospodarskih družb. Zadnja globalna gospodarska kriza je pokazala, kako lahko visoka zadolženost škodi ne le gospodarskim družbam, temveč tudi državam, ki so z dodatnim zadolževanjem poskušale preprečiti poglobitev gospodarske krize in so s tem breme prenesle nase, kar je za nekatere članice EMU pomenilo skorajšnjo nezmožnost poravnavanja lastnega dolga. Zato je toliko bolj pomembno, da se davčno zakonodajo na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb spremeni na način, da se v čim večji meri izenači davčna obravnava lastniškega in dolžniškega načina financiranja gospodarskih družb. Pričujoča magistrska naloga analizira, na kakšen način se lahko doseže odpravo neenakosti obravnave lastniškega kapitala pri financiranju poslovanja gospodarskih družb. Nadalje primerja metode, s katerimi se lahko odpravi neenakost obravnave lastniškega kapitala in kakšen pristop so posamezne države, članice Evropske unije, pri tem izbrale. Izpostavljeni sta predvsem Belgija in Italija, ki sta na tem področju v zadnjih desetih letih storili največ, in sicer z vpeljavo odbitka za lastniško financiranje (ACE). Pričujoče delo prouči možnosti za odpravo obravnave neenakosti lastniškega kapitala v Sloveniji po vzoru Belgije in Italije in možne učinke, ki bi jih ta metoda imela na gospodarske družbe v Sloveniji.
Ključne besede: Davčna neenakost, dobiček, gospodarska družba, gospodarska kriza, lastniško in dolžniško financiranje, odbitek za lastniško financiranje, odbitna obrestna mera, obdavčitev pravnih oseb, obresti kot davčno priznan odhodek.
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 965; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
Postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami
Lidija Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Od začetka samostojnosti je Republika Slovenija prevzela veliko mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s SFRJ, nekaj jih je sklenila sama in predpostavlja se, da jih bo sklenila še veliko več. Trenutno ima Slovenija sklenjenih 57 mednarodnih sporazumov, z uporabo katerih odpravlja dvojno obdavčitev, razreši številne davčne probleme, preprečuje možnost davčnih utaj ter omogoča lažjo menjavo na trgu. Kljub temu, da je področje mednarodnega obdavčenja že nekaj časa v veljavi je še veliko nejasnosti in neznanja. Veliko je neenakosti med državami članicami glede posameznih členov konvencij, kar pomeni, da so zavezanci – nerezidenti v državi vira postavljeni v neenak davčni položaj (npr. profesorji, raziskovalci, študentje,..), posledično pa so lahko zaradi neenotnega davčnega sistema tudi finančno oškodovani. Davčna zakonodaja, ki ureja postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami se od vsega začetka ni veliko spremenila. Dvojno obdavčenje ima v današnjem času vedno večji pomen, saj vpliva na prost pretok blaga, kapitala, storitev, delovne sile in prosto ustanavljanje gospodarskih družb. V magistrski nalogi sem se osredotočila predvsem na postopke obdavčitev dividend, obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, kjer pride do obdavčitve, kakor tudi na postopke med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, kjer se s pomočjo Direktiv implementiranih v nacionalno zakonodajo, omogoča odprava morebitne dvojne obdavčitve. Implementirane Direktive so tudi edina skupna točka držav članic pomembnih pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. Cilj magistrskega dela je bil tudi prikazati razlike med postopki obdavčitve posameznih vrst dohodkov na Hrvaškem in v Avstriji.
Ključne besede: dvojno obdavčenje, davčni odtegljaj, mednarodne pogodbe, znižanje ali oprostitev, vračilo davka, dividende, obresti, premoženjske pravice, direktive, nerezident, povezane družbe, davčni obračun, globa
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1413; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
Posebnosti združevanja denarnih sredstev z davčnega vidika v nekaterih evropskih državah in v Sloveniji
Tina Ajster, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi smo obravnavali enega izmed sistemov poslovanja z denarnimi sredstvi, to je združevanje denarnih sredstev, s katerim lahko skupine družb ustvarijo pomembne finančne prihranke. Osredotočili smo se na davčne ugodnosti in tveganja, ki lahko nastopijo ob vpeljavi takšnega sistema v skupini družb nastopijo. Seveda davčne posledice redkokdaj odvrnejo skupino družb od vzpostavitve sistema združevanja denarnih sredstev, saj so pri takšnih projektih na prvem mestu vedno poslovni cilji in uspehi, vendar pa lahko davčne posledice pomembno vplivajo na končno strukturo združevanja denarnih sredstev. Posledično je potrebno upoštevati davčne učinke pri vzpostavitvi združevanja denarnih sredstev, saj v nasprotnem primeru prihranki iz tega naslova morda ne bodo optimalni. V nalogi smo predstavili davčne učinke združevanja denarnih sredstev v nekaterih evropskih državah kot tudi v Sloveniji.
Ključne besede: združevanje denarnih sredstev, davčna zakonodaja, magistrska naloge, davki, povezane osebe, obresti
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 832; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (988,64 KB)

9.
Problematika obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti
Suzana Kralj, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano področje delovanja nepridobitnih organizacij z vidika problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti. Raziskala sem področje organiziranosti in značilnosti nepridobitnih dejavnosti. V osnovi lahko nepridobitne organizacije delimo na pravne osebe javnega in zasebnega prava oziroma na javne nepridobitne organizacije in zasebne nepridobitne organizacije. Razlika med njimi je, da prve delujejo v javnem interesu, druge pa v skupnem interesu. Temeljne oblike nepridobitnih organizacij so društvo, zavod, ustanova, verska skupnost ter skupnost lastnikov stanovanj, vendar pa iz samega imena nepridobitne organizacije ne moremo ugotoviti za katero pravno statusno obliko nepridobitne organizacije gre. K nepridobitnim organizacijam poleg naštetih prištevamo še politične stranke in sindikate. Glavna značilnost nepridobitnih organizacij je, da so ustanovljene v splošnokoristne namene s ciljem zagotavljati čim širšo raven zadovoljenosti potreb različnih interesnih skupin. V magistrski nalogi je posebna pozornost namenjena raziskovanju virov financiranja nepridobitne dejavnosti, ki jih v glavnem lahko razdelimo na dohodke iz državnih, regionalnih in občinskih proračunov ter ostale nepridobitne dohodke, kamor prištevamo donacije, članarine, investicije, koncesije. Pomemben delež financiranja nepridobitne dejavnosti predstavljajo tudi pridobitni prihodki, ki jih nepridobitne organizacije ustvarjajo s prodajo proizvodov in storitev ter s sponzorskimi sredstvi. Posebno pozornost sem namenila razlikovanju med donacijami in sponzorskimi sredstvi, saj je obravnavanje teh dveh vrst dohodkov v praksi nemalokrat napačno. Osrednji del magistrske naloge je bil namenjen proučitvi problematike obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti z vidika davka od dohodka pravnih oseb, davka na dodano vrednost in dohodnine. Pri obdavčitvi z davkom od dohodka pravnih oseb je osnovno poznavanje Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, da se pravilno vključijo ali izvzamejo iz davčne osnove dohodki iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, dohodki od obresti od depozitov, dohodki doseženi z organizacijo javnih humanitarnih in dobrodelnih prireditev, članarin, predvsem pa zbrane donacije in sponzorska sredstva. Tudi pri obdavčitvi z davkom na dodano vrednost je potrebno posebno pozornost nameniti pravilni določitvi odbitnega oziroma neodbitnega deleža davka na dodano vrednost. Dohodke kot so subvencije, članarine in sponzorska sredstva je potrebno vsakokrat znova proučiti z vsebinskega in ne le s formalnega vidika. Pri obdavčitvi z dohodnino prihaja pri nepridobitnih organizacijah do težav pri obravnavi prostovoljnega dela ter razmejitvi med avtorsko in podjemno pogodbo. Tudi pri izplačilu povračil stroškov funkcionarjev ni enoznačnega odgovora, kdaj so ti obdavčeni in kdaj ne. Namreč v določenih primerih jih ni potrebno vključiti v davčno osnovo za obračun dohodnine, v drugih pa je to nujno potrebno. Z namenom zagotovitve pravične obdavčitve dohodkov iz nepridobitne dejavnosti je nujno obravnavanje dohodkov iz vsebinskega vidika, torej kako je bil dohodek porabljen, ne pa le z vidika izvora, torej kdo ga je nepridobitni organizaciji nakazal.
Ključne besede: nepridobitna dejavnost, nepridobitna organizacija, viri financiranja, subvencije, dotacije, sponzorstvo, donacije, članarina, koncesije, obresti na depozite, davčne olajšave, oprostitve, avtorska pogodba, podjemna pogodba, prostovoljno delo, davek od dohodka pravnih oseb, davek na dodano vrednost, dohodnina.
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 1155; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (912,25 KB)

10.
PRIMERJAVA POGOJEV KREDITIRANJA SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH BANK
Martina Lubšina, 2015, diplomsko delo

Opis: Ključna tema diplomskega seminarja je stanovanjski kredit, najet za nakup stanovanja ali hiše, za adaptacijo ali renovacijo le-teh ipd. V diplomskem seminarju je v ospredju primerjava stanovanjskih kreditov slovenskih in hrvaških bank. Primerjava kreditov je izvedena na podlagi podatkov, pridobljenih pri vsaki posamezni banki, kot so: pogoji kreditiranja, obrestna mera, efektivna obrestna mera, zahteve zavarovanja ipd. Podatki so informativno pridobljeni za stanovanjski kredit z odplačevalno dobo 20 let, z zneskom 100.000,00 EUR in obrestno mero s 6-mesečnim EURIBOR-jem. Ker določene banke ne prikazujejo vseh omenjenih informacij na spletu, je potrebno le-te fizično kontaktirati in zahtevati podatke, kar predstavlja določen zaplet in zamudo pri raziskavi. Dobljeni rezultati prikazujejo pogoje kreditiranja stanovanjskih kreditov štirih slovenskih in štirih hrvaških bank. Prikazane so efektivne obrestne mere, po katerih se obravnavane banke razlikujejo v ugodnosti najema kredita. Sklepi diplomskega seminarja bodo lahko v pomoč vsem prihodnjim kreditojemalcem, saj nazorno predstavljajo način, kako izbrati najugodnejšo banko za najem kredita. Iz rezultatov diplomskega seminarja je razvidno, da je v Sloveniji najem stanovanjskega kredita ugodnejši kot na hrvaškem, saj imajo slovenske banke nižjo efektivno obrestno mero, ki je najpomembnejši kazalnik pri primerjavi kreditov. V Sloveniji ima najugodnejšo efektivno obrestno mero 2,60 % Deželna banka Slovenije, na hrvaškem pa Privredna banka Zagreb s 5,25 %. Obe državi zahtevata poroštvo in zastavo nepremičnine za kreditno zavarovanje.
Ključne besede: kredit, stanovanjski kredit, obresti, denar
Objavljeno: 24.03.2016; Ogledov: 1542; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (772,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici