| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
AGRARNO OBREMENJEVANJE OKOLJA NA SAVINJSKI RAVNI IN V LOŽNIŠKEM GRIČEVJU
Jerneja Verboten, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava kmetijsko obremenjevanje okolja na Savinjski ravni in v Ložniškem gričevju. Agrarnogeografske značilnosti teh pokrajin so prikazane predvsem z okoljevarstvenega vidika. Osrednji del se osredotoča na intenzivnost kmetovanja, kjer so podatki o porabi gnojil in zaščitnih sredstev, tekočih goriv, usmeritvi in energetski intenzivnosti kmetij itd. Podatki so pridobljeni s terenskim anketiranjem in interpretirani z okoljevarstvenega stališča. Na osnovi energetskih vnosov in obdelovalnih zemljišč je izračunana t. i. energetska gostota ali energetska intenzivnost kmetovanja na posamezni kmetiji in v pokrajini. Energijski vnosi v okolje so izračunani s pomočjo Slesserjeve metode energijske gostote, rezultati pa prikazujejo stopnjo kmetijskega obremenjevanja območja. Med pokrajinama so bile ugotovljene bistvene razlike, saj gre za različne pokrajinske tipe in različne kmetijske sisteme.
Ključne besede: Savinjska ravan, Ložniško gričevje, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost
Objavljeno: 07.11.2011; Ogledov: 1322; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (6,18 MB)

12.
MOŽNOSTI RAZVOJA IN TRŽENJA NA EKOLOŠKI KMETIJI
Eva Mlakar, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenija je območje, kjer klimatske razmere ustrezajo sonaravnemu, zlasti ekološkemu načinu kmetovanja. Povpraševanje porabnikov po ekološko pridelani hrani stalno narašča, zato ekološko kmetijstvo predstavlja dobro tržno nišo. V dosedanjem razvoju ekološkega kmetijstva se je s pomočjo kmetijske politike povečalo število ekoloških kmetovalcev, ustanovile so se organizacije za kontrolo ipd. Nekateri pridelovalci so svojo pridelavo že tržno usmerili, v večini primerov pa to ostaja še nerešeno vprašanje. Zato je v diplomskem delu predstavljena ekološka kmetija Mlakar, analizirano kmetovanje in možnosti razvoja ter izboljšava tržnih poti na njej. Postavljeni so tudi temelji za nadaljnje ekološko kmetovanje. Z opisom področij ekološkega kmetijstva, problematike prehrane, trženja in obremenjevanja okolja je prikazano, kako pomembna in aktualna je obravnavana tema. Na področju ekološkega kmetijstva je čas za spremembe, kar pa pomeni, da je treba sprejeti določena tveganja. Dvome predstavlja predvsem proizvodnja in že danes napovedana svetovna problematika hrane. Bomo pridelovali ekološko ali gensko spremenjeno hrano? Velik del odločitev je v rokah končnih porabnikov – nas,ki bomo v prodajalnah odločali o izdelku in narekovali pridelovalcem, kaj in kako naj pridelujejo.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, obremenjevanje okolja, varna hrana, trženje, razvojne možnosti.
Objavljeno: 24.02.2012; Ogledov: 1827; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

13.
Možni prispevek Mestne občine Celje k zelenemu transportu s pomočjo električnih vozil
Miha Marijan, 2013, diplomsko delo

Opis: Prebivalci Mestne občine Celje se soočajo z vsakoletnim porastom števila registriranih osebnih vozil zaradi zmanjševanja obsega javnega potniškega prometa in železniškega prometa. Posledice takšne rasti pa se odražajo predvsem v vse slabši kakovosti življenja prebivalcev zaradi vse bolj onesnaženega zraka, prsti in podtalnice. Na Celjskih cestah trenutno prevladujejo osebna vozila z motorji na notranje izgorevanje, ki nimajo le slabega izkoristka energije, temveč tudi visok delež izpustov škodljivih emisij v ozračje ter povzročajo hrup, s katerim dodatno obremenjujejo okolje. S postopno preusmeritvijo od uporabe fosilnih goriv k uporabi električne energije v osebnem transportu bi lahko v Mestni občini Celje izboljšali ne le kvaliteto življenja zaradi mnogih prednosti, ki jih ponujajo električna vozila, temveč tudi način življenja, ki bi bil naravnan k bolj ekološki in ekonomični uporabi energije. S sočasno preureditvijo obstoječe infrastrukture, s postavitvijo električnih polnilnic in ob morebitni postavitvi tako imenovanih sistemov za zamenjavo baterij, bi lahko bila uporaba električnih vozil transport prihodnosti, brez odvisnosti od uporabe fosilnih goriv.
Ključne besede: Mestna občina Celje, električna vozila, električne polnilnice, obremenjevanje okolja.
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 1021; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (864,24 KB)

14.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV NA OBMOČJU APAŠKEGA POLJA IN SEVERNEGA OBROBJA SLOVENSKIH GORIC
Denis Harl, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih Apaškega polja in severnega obrobja Slovenskih goric. Podatki za raziskovanje so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev, pri čemer so bistveni podatki o porabi gnojil, tekočih goriv in zaščitnih sredstev. S pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote je predstavljena potencialna obremenitev okolja. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati so pokazali, da je v vseh obravnavanih naseljih presežen prag 15 GJ/ha, ki predstavlja mejo, nad katero se obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Razlike v energetski intenzivnosti med posameznimi kmetijami in naselji se pojavljajo predvsem glede na velikost in kmetijsko usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Apaško polje, Slovenske gorice, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost.
Objavljeno: 07.11.2014; Ogledov: 1238; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (7,08 MB)

15.
ANALIZA SODNE PRAKSE KAZNIVIH DEJANJ ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE V SLOVENIJI
Katja Andrinek, 2015, diplomsko delo

Opis: Varstvo okolja je vse bolj popularna in pereča tema v medijih, politiki in civilni družbi. Mnogi bi se strinjali s trditvijo, da imajo Slovenci danes mnogo bolj okrepljeno ekocentrično zavest kot pred leti. Pa vendar, koliko Slovencev, po sprehodu v gozdu, ko naleti na divje odlagališče, poda ovadbo kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja? Koliko Slovencev, ki gredo vsak dan mimo sosedovega psa, za katerega vedo, da je skoraj vse življenje pripet na verigi in več dni brez pitne vode, poda ovadbo kaznivega dejanja mučenja živali? Takih Slovencev je malo. In to potrjujejo statistike o številu podanih ovadb kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine. V primerjavi z ovadbami vseh kaznivih dejanj, je letno tovrstnih ovadb podanih le okoli 0,5 odstotka. Analiza kaže, da je dejanske kriminalitete mnogo več, torej je problem v zatiskanju oči očividcev, ki se ne odločijo za prijavo. Pa vendar v okoljski kriminaliteti vendar le ni vse tako črno. Namreč, ko je enkrat ovadba podana, obstaja velika verjetnost, da bo dobila sodni epilog. Statistika vloženih obtožb kaže, da so državni tožilci v predkazenskem postopku uspešni, saj dobro polovico primerov ovadb privedejo do vložitve obtožbe. Tudi v nadaljnjem, sodnem postopku se iz odstotka obsodb v primerjavi z obtožbami, kaže njihova učinkovitost, saj ta, po letu 2010, presega 60 odstotkov in še vedno raste. Državni tožilci kažejo svojo aktivnost tudi v vlaganju pritožb, saj statistika kaže, da se pritožijo ob skoraj vsaki oprostilni sodbi. Za visoko število obsodilnih sodb pa niso zaslužni le tožilci, ampak tudi sodstvo, saj je slednje tisto, ki na koncu odloči, ali bo sodba obsodilna ali zavrnilna. Iz izdajanja vse več obsodilnih sodb, z vse večjimi kaznimi, ki zadnja leta niso le denarne, ampak tudi zaporne, je mogoče sodstvu priznati vse večjo kritičnost do okoljske kriminalitete. Poleg ovaditeljev, državnih tožilcev in sodstva, pa imajo svojo vlogo tudi mediji, ki s šokantno predstavitvijo tovrstnih kaznivih dejanj, dosežejo ogorčenje splošne javnosti, in imajo tako funkcijo zastraševanja in s tem prevencijski učinek za potencialne storilce. Sklepna ugotovitev je torej, da državni tožilci in sodstvo delajo dobro. Morda bi lahko bili še bolj učinkoviti ob ustreznejši zakonodaji, saj je obstoječi, mogoče očitati pretirano blanketnost kazenskopravnih norm, težko določljivo terminologijo ter razdrobljenost in številčnost zakonskih in podzakonskih okoljevarstvenih določb. Iz uvodnih vprašanj, je mogoče razbrati namig na največji problem okoljske kriminalitete, to je podajanje ovadb. S še večjo angažiranostjo in ozaveščanjem slovenske javnosti je potrebno doseči tako stopnjo ekocentrične zavesti Slovencev, da ovadba okoljske kriminalitete ne bo več vprašanje, ampak pravilo.
Ključne besede: kazenskopravno varstvo okolja, kazniva dejanja zoper okolje, ekocentrizem, obremenjevanje in uničevanje okolja, onesnaženje morja in voda s plovili, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi, onesnaženje pitne vode, onesnaženje živil ali krme, protipravno zavzetje nepremičnine, uničenje nasadov s škodljivo snovjo, uničevanje gozdov, mučenje živali, nezakonit lov, nezakoniti ribolov, nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami, prenašanje kužnih bolezni pri živalih in rastlinah, izdelovanje škodljivih zdravil za zdravljenje živali, nevestna veterinarska pomoč
Objavljeno: 16.07.2015; Ogledov: 1110; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (910,07 KB)

16.
17.
VPLIV ODPADKOV MALIH ŽIVALI NA OBREMENJEVANJE OKOLJA
Mojca Hudovernik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V okviru magistrske naloge smo želeli prikazati problematiko odpadkov malih domačih živali in predvsem njihove morebitne škodljive vplive na zdravje in okolje. Med lastniki malih živali smo želeli raziskati prevladujoče načine ravnanja ter osveščenost in informiranost lastnikov malih živali glede problematike odpadkov, ki jih te živali povzročajo. V teoretičnem delu naloge smo podali pregled literature s tega področja. Pri tem smo se osredotočili predvsem na zdravju nevarne posledice, ki jih povzročajo iztrebki malih, mesojedih domačih živali, zanimali pa so nas tudi škodljivi vplivi iztrebkov na rast rastlin. Podali smo tudi kratek pregled zakonodaje, ki ureja to področje. V empiričnem delu pa smo opravili anketo med lastniki domačih živali. V anketi smo želeli predvsem pridobiti informacije o tem, v kolikšni meri so lastniki ozaveščeni glede škodljivih vplivov živalskih iztrebkov na okolje ter njihovih obveznosti, kako so zadovoljni z obveščanjem in ureditvijo ravnanja s tovrstnimi odpadki in kako ravnajo v praksi. V zadnjih letih se je stanje na področju ravnanja z iztrebki domačih živali – predvsem psov – v precejšnji meri uredilo. Po naseljih so postavljeni zabojniki, v katere lahko skrbniki živali odložijo iztrebke. Ugotavljamo pa, da je predvsem s strani lastnikov oziroma skrbnikov še vedno mogoče večkrat zaznati nepravilno ravnanje. S pričujočim magistrskim delom želimo raziskati stanje na tem področju in podati predloge, s katerimi bi dosegli še nadaljnje izboljšave.
Ključne besede: Iztrebki mesojedih domačih živali, lastniki psov, obveznosti lastnikov, obremenjevanje okolja.
Objavljeno: 26.02.2016; Ogledov: 435; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

18.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V IZBRANIH NASELJIH NA MURSKI RAVNINI IN LENDAVSKIH GORICAH
Katja Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih na Murski ravnini in Lendavskih goricah. Podatki za raziskovanje so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja okolja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijskih ekvivalentov, pri čemer so bili ključni podatki o porabi gnojil, zaščitnih sredstev in tekočih goriv. Vsi energijski vnosi na obravnavanem območju so bili izraženi na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ). Rezultati so pokazali, da je kmetijska dejavnost na območju raziskave pomemben dejavnik obremenjevanja okolja, razlike pa se pojavljajo glede na velikost in usmeritev kmetij.
Ključne besede: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost kmetij, metoda anketiranja.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 436; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

19.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V VZHODNIH HALOZAH
Biserka Kodrič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih v Vzhodnih Halozah. Naselja so bila izbrana glede na rabo tal in temu prilagojenega načina kmetovanja. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev. Stopnja kmetijskega onesnaževanja je izražena s pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati anketiranja so pokazali, da so vsa obravnavana naselja presegla mejo 15 GJ/ha, za katero velja, da se pri višjih vrednostih obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Med rezultati znotraj naselij po posameznih kmetijah pa se pojavljajo precejšnje razlike v energetski intenzivnosti zaradi različne velikosti kmetij in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Vzhodne Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost kmetijstva, Slesserjeva metodologija.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 599; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

20.
Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz
Mateja Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Ključne besede: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 487; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici