1. Uporaba alternativnih pogonov v avtomobilskem prometu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaSašo Tadina, 2011, diplomsko delo Opis: Osebni avtomobili so najpogostejša oblika prevoza. Večina teh avtomobilov pa poganjajo fosilna goriva, ki povzročajo polucijo zraka in globalno segrevanje. Poleg tega pojenjajo tudi zaloge nafte. Fosilna goriva imajo, ekološko in ekonomsko gledano, številne negativne učinke tako na posameznika kot tudi na celotno družbo. Rešitve se ponujajo v obliki alternativnih goriv, kot so biogoriva, utekočinjen naftni plin in električna vozila.
Ključne besede: obremenjevanje okolja, globalno segrevanje, zaloge nafte, biogoriva, utekočinjen naftni plin, električna vozila
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 120; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
2. Študija primera - nezakonito odlaganje komunalnega blata v Pivoli in Vodulah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAna Fužir, 2023, diplomsko delo Opis: Ekološka kriminologija je novejša znanost, izoblikovana v 70 ih letih prejšnjega stoletja in pripisana delu kriminologov. Predmet preučevanja je ekološka kriminaliteta, ki vključuje različne okolju in naravi škodljive, prepovedane dejavnosti, najpogostejše so nezakonit lov, nezakonita sečnja, trgovina z prostoživečimi živalmi, nezakonit ribolov in nezakonito odlaganje ter trgovina s strupenimi odpadki. Ekološka kriminaliteta velikokrat vsebuje elemente organizirane in gospodarske kriminalitete, zato predstavlja eno izmed najbolj dobičkonosnih panog, pri kateri smo žrtve tako ljudje, kot okolje in živali, kar je tudi posebnost te vrste kriminalitete. Čisto okolje in prostor ter zavedanje viktimizacije sta ključnega pomena za naše preživetje, zato bi morali delovati v prid okolju, deviacije pa jemati resno. Izrazite posledice okolijske degradacije namreč lahko opazimo pri globalnem segrevanju, vse večjemu pojavu naravnih katastrof, uničevanju gozdov in posledično izumiranju vrst, vse manj pitne vode ter splošnega pomanjkanja virov. Ena izmed deviacij, ki lahko rezultira v teh ireverzibilnih posledicah je nezakonito odlaganje, v našem primeru, komunalnega blata iz čistilnih naprav na črna odlagališča, ki so okolju škodljiva zaradi vsebnosti bakterij, virusov, gliv in drugih patogenov, težkih kovin in nastajanja škodljivih plinov. Nezakonite deponije blata so postale velik problem v Sloveniji, po zaostritvi Madžarske zakonodaje, katera je leta 2019 prepovedala izvoz te vrste odpadka. Po tem je Slovenija začela večino odpadnega blata odvažati v Avstrijo, na večjo deponijo, kar pa ne predstavlja majhnega stroška. V izogib plačilu zakonitega odvoza so storilci na številnih lokacijah po Sloveniji, leta 2021, nelegalno odložili velike količine komunalnega blata iz čistilnih naprav, kar je povzročilo prave ekološko katastrofo, ki je za današnji dan nedopustna in zaskrbljujoča.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, obremenjevanje okolja, uničevanje okolja, komunalno blato, nezakonita odlagališča, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 387; Prenosov: 65
Celotno besedilo (2,10 MB) |
3. Vpliv COVID-19 na onesnaževanje okolja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAndrej Antlej, 2022, diplomsko delo Opis: Onesnaževanje okolja je stranski produkt in posledica civilizacijskega razvoja, ki vpliva tako na okolje kot na zdravje in počutje ljudi. Glavni povzročitelj onesnaževanja in obremenjevanja okolja je človek in njegovo poseganje v naravo. Pod najpogostejše oblike onesnaževanja okolja štejemo onesnaževanje zraka, voda, zemlje ter svetlobno in zvočno onesnaževanje. S pojavom virusa COVID-19 smo v poizkusu zajezitve uvedli izolacijo prebivalstva, s tem pa smo bili primorani ustaviti tudi industrijo in promet, ki veljata za največja onesnaževalca okolja. Kljub poizkusom zajezitve te bolezni se je v manj kot treh mesecih virus razširil po celem svetu in večina prebivalstva se je znašla v prisilni karanteni. Ustavil se je skoraj ves svetovni potniški promet in večina svetovne proizvodnje, z njuno ustavitvijo pa se je v veliki meri rešil tudi problem onesnaževanja okolja.
Človek s svojimi dejanji povzroča največje onesnaževanje okolja, zato smo med pandemijo virusa COVID-19 in ukrepi, ki smo jih sprejeli v upanju zajezitve pandemije, zabeležili velike spremembe v obsegu onesnaževanja okolja. Upad smo beležili po celem svetu, največji padec pa smo izmerili na industrijsko intenzivnih območjih ter v večjih mestih, kjer so uvedli kovidne ukrepe. V raziskovalnem delu smo v pregled vzeli obdobje pred in med izvršitvijo koronavirusnih ukrepov ter takoj opazili vidno izboljšanje v vseh oblikah onesnaževal. Kot posledica se je v obdobju izvajanja koronskih ukrepov zmanjšala vsebnost strupenih plinov in prašnih delcev v zraku, zmanjšalo se je tudi svetlobno in zvočno onesnaževanje ter onesnaževanje voda in prsti.
Ključne besede: koronavirusi, pandemije, onesnaževanje okolja, obremenjevanje okolja, onesnaževanje zraka, onesnaževanje voda, onesnaževanje zemlje, svetlobno onesnaževanje, zvočno onesnaževanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.12.2022; Ogledov: 678; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,36 MB) |
4. Vključevanje okoljskih vidikov pri razvoju elektronskih izdelkov in napravTeja Gužvić, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se posvetili problematiki onesnaževanja okolja, s katero se soočamo že vrsto let. Z raziskavo, ki smo jo izvedli med podjetji, ki proizvajajo električne in elektronske izdelke in/ali naprave, smo želeli ugotoviti najpomembnejše okoljske vidike, ki jih upoštevajo pri razvoju novih izdelkov in/ali naprav, razloge in omejitve za upoštevanje okoljskih vidikov ter če se je prodaja okolju prijaznih izdelkov povečala. Za teoretični del smo uporabili domače in tuje vire in literaturo, za raziskovalni del pa smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja – metodo anketiranja.
Z analizo odgovorov smo ugotovili, da anketirana podjetja pri razvoju proizvodov že upoštevajo takšne okoljske vidike, ki bodo tudi v prihodnosti zelo prispevali k zmanjševanju onesnaževanja okolja s tovrstnimi izdelki in/ali napravami. Ugotovili smo, da se za upoštevanje okoljskih vidikov odločajo predvsem zaradi lastnih interesov za prispevanje k zmanjševanju onesnaževanja in samozavedanja o problematiki ter da jih pri tem najbolj ovirajo dejavniki z vidika stroškov. Nazadnje pa smo ugotovili še, da se prodaja okoljsko naravnanih izdelkov in/ali naprav ni povečala.
Ključne besede: Razvoj izdelkov, okoljski vidiki, obremenjevanje okolja
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 776; Prenosov: 55
Celotno besedilo (3,28 MB) |
5. Obremenjevanje agroekosistemov na območju Murskega polja in vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric : magistrsko deloJasmina Lubi, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja na Murskem polju in na območju vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goric. Podatki, potrebni za raziskavo, so bili pridobljeni s pomočjo terenskega anketiranja. Stopnja kmetijskega obremenjevanja okolja je bila ugotovljena s pomočjo Slesserjeve metode energijskih ekvivalentov, pri čemer so bili ključni podatki o porabi gnojil, zaščitnih sredstev in tekočih goriv. Na podlagi energijskih vnosov in obdelovalnih površin je bila izračunana energijska gostota oziroma energijska intenzivnost kmetovanja, ki je izražena v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalnih površin.
Ugotovili smo, da obstajajo bistvene razlike kmetijskega obremenjevanja okolja na Murskem polju in vzhodnih Ljutomersko-Ormoških goricah, saj gre za popolnoma različne kmetijske sisteme in pokrajinske tipe. Razlike pa se pojavljajo tudi glede na velikost in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Mursko polje, vzhodne Ljutomersko-Ormoške gorice, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost kmetijstva
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 713; Prenosov: 62
Celotno besedilo (5,06 MB) |
6. Analiza škodljivih vplivov prehranske verige na okolje in zdravje ljudiTinkara Zupan, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Celotno prehranjevalno verigo spremlja močno obremenjevanje okolja, na kar vpliva predvsem človek. Eden izmed predlogov, s katerim bi zmanjšali vplive na okolje, je ekološko kmetijstvo.
V diplomskem delu smo opredelili vrsto obremenjevanj okolja in kako le-ta vplivajo na okolje in na zdravje ljudi. Predstavili smo ekološko kmetijstvo in primer dobre prakse, ki deluje v sklopu Biotehniškega centra Naklo.
Izvedli smo anketo, s katero smo spoznali nakupovalne navade kupcev in ugotovili, kolikšna je njihova skrb za okolje.
Opravljena je bila analiza ankete, kjer smo na podlagi rezultatov in teorije podali predloge izboljšav na tem področju.
Ključne besede: prehranska veriga, obremenjevanje okolja, ekološko kmetijstvo, lokalno gospodarstvo.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2019; Ogledov: 1345; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,22 MB) |
7. PRAVNO VARSTVO PRAVICE DO ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA Z VIDIKA DOKAZOVANJA VZROČNE ZVEZE MED ŠKODO NA ZDRAVJU LJUDI IN ONESNAŽENIM ZRAKOM KOT POSLEDICO NEDOVOLJENIH INDUSTRIJSKIH IMISIJSuzana Bekić, 2016, diplomsko delo Opis: Omenjena pravica pripada človeku iz gospodarskih in socialnih razmerij, določenih z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Država skrb za zdravo življenjsko okolje uresničuje s sprejemanjem zakonskih in podzakonskih aktov, ki zagotavljajo spoštovanje osnovnih človekovih vrednot, poleg tega pa dopuščajo delovanje vseh družbenih področij. S takšno zakonodajo naj bi se zagotovilo preprečevanje bodočega obremenjevanja okolja, omejilo obstoječe obremenjevanje in odstranjevalo že nastalo škodo.
Na tej osnovi ima posameznik, v okviru civilnopravnega varstva, pravico do povračila materialne in nematerialne škode ter hkrati tudi možnost izbire med štirimi zakonskimi podlagami prepovednega zahtevka. Vendar pa dejstvo, da sodne prakse, ki bi obravnavala tovrstno problematiko skorajda ni, nakazuje na neučinkovitost pravnega varstva. Eden izmed ključnih dejavnikov neučinkovitosti je zagotovo težja dokazljivost vzročne zveze med vzrokom in nastalo škodo v primerih okoljskih civilnopravnih deliktov, pri čemer pa je rešitev problema vzročne zveze ključnega pomena za uspešno procesiranje tovrstnih dejanj.
Ključne besede: Pravica do zdravega življenjskega okolja, obremenjevanje okolja, onesnaženost zraka, onesnaževala, imisije, civilnopravno varstvo, odškodninska odgovornost, vzročna zveza, škoda, odškodnina, čezmerno obremenjevanje, dokazovanje, okoljski civilnopravni delikt.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1782; Prenosov: 151
Celotno besedilo (821,29 KB) |
8. Ravnanje z nevarnimi snovmi v Kemični tovarni Melamin d.d.Bernarda Pavlović, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo je prikaz dela z nevarnimi snovmi v kemični tovarni Melamin Kočevje d.d. V nalogi smo opisali tudi nekatere delovne procese, skladiščenje nevarnih snovi, pretakanje nevarnih snovi ipd. Posebno pozornost smo namenili zakonski ureditvi s področja ravnanja z nevarnimi snovmi. Podjetje Melamin spremlja spremembe na tem področju in v skladu s spremembami uvaja, dopolnjuje in spreminja svoje tehnologije.
V nalogi smo opisali, kako se je podjetje prilagodilo spremembi na področju klasifikacije kemikalije formaldehid, ki se je spremenila z Uredbo Evropskega parlamenta in sveta. V uredbi so bile postavljene nove zahteve glede definiranja nevarnosti. Prišlo je tudi do spremembe Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in kanalizacijo.
Podjetje je v skladu s spremembami spremenilo varnostne liste. Poiskali so nov način za čiščenje odpadnega zraka. Za podjetje Melamin se je kot najboljša rešitev pokazala »termična oksidacija odduh v kotlu na naravni les«.
Ključne besede: Kemikalije, nevarne snovi, nevarni odpadki, kemična tovarna, obremenjevanje okolja.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 2145; Prenosov: 229
Celotno besedilo (761,58 KB) |
9. Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu HalozMateja Krajnc, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Ključne besede: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Objavljeno v DKUM: 31.08.2016; Ogledov: 1534; Prenosov: 148
Celotno besedilo (5,49 MB) |
10. OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V VZHODNIH HALOZAHBiserka Kodrič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih v Vzhodnih Halozah. Naselja so bila izbrana glede na rabo tal in temu prilagojenega načina kmetovanja. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev. Stopnja kmetijskega onesnaževanja je izražena s pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati anketiranja so pokazali, da so vsa obravnavana naselja presegla mejo 15 GJ/ha, za katero velja, da se pri višjih vrednostih obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Med rezultati znotraj naselij po posameznih kmetijah pa se pojavljajo precejšnje razlike v energetski intenzivnosti zaradi različne velikosti kmetij in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Vzhodne Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost kmetijstva, Slesserjeva metodologija.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1492; Prenosov: 154
Celotno besedilo (3,42 MB) |
