| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv bohinjskega turizma na okolje
Maja Smukavec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se je ugotavljalo, kako turizem v Bohinju vpliva na okolje. Predstavljen je glavni razlog, zakaj ljudje premalo uporabljajo javni prevoz ter druge možnosti, ki ljudi najbolj privabljajo v Bohinj, in kakšne so možnosti izboljšave. Za ugotavljanje obstoječega stanja smo uporabili metodo s študijem domače in tuje literature. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja. Pri analizi rezultatov ankete smo uporabili tudi opisno statistiko. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da ljudje premalo uporabljajo javni prevoz, ker so slabe povezave in ker ni praktičen. Ljudi v Bohinj najbolj privabi narava. Ugotovljeno je bilo tudi, da turizem vpliva na okolje z emisijami iz avtomobilov in z večjo količino odpadkov ter negospodarno rabo vode. Možnosti izboljšave so predvsem v večji uporabi javnega prevoza, večji informiranosti obiskovalcev in v paketih namestitev, ki vključujejo brezplačni prevoz. Določeni odseki ceste bi lahko bili dovoljeni le za avtobus. Postavilo bi se lahko tudi več ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov.
Ključne besede: obremenjevanje, okolje, turizem, odpadki, zrak
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 290; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (457,44 KB)

2.
Analiza škodljivih vplivov prehranske verige na okolje in zdravje ljudi
Tinkara Zupan, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Celotno prehranjevalno verigo spremlja močno obremenjevanje okolja, na kar vpliva predvsem človek. Eden izmed predlogov, s katerim bi zmanjšali vplive na okolje, je ekološko kmetijstvo. V diplomskem delu smo opredelili vrsto obremenjevanj okolja in kako le-ta vplivajo na okolje in na zdravje ljudi. Predstavili smo ekološko kmetijstvo in primer dobre prakse, ki deluje v sklopu Biotehniškega centra Naklo. Izvedli smo anketo, s katero smo spoznali nakupovalne navade kupcev in ugotovili, kolikšna je njihova skrb za okolje. Opravljena je bila analiza ankete, kjer smo na podlagi rezultatov in teorije podali predloge izboljšav na tem področju.
Ključne besede: prehranska veriga, obremenjevanje okolja, ekološko kmetijstvo, lokalno gospodarstvo.
Objavljeno: 10.01.2019; Ogledov: 687; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
PRAVNO VARSTVO PRAVICE DO ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA Z VIDIKA DOKAZOVANJA VZROČNE ZVEZE MED ŠKODO NA ZDRAVJU LJUDI IN ONESNAŽENIM ZRAKOM KOT POSLEDICO NEDOVOLJENIH INDUSTRIJSKIH IMISIJ
Suzana Bekić, 2016, diplomsko delo

Opis: Omenjena pravica pripada človeku iz gospodarskih in socialnih razmerij, določenih z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS). Država skrb za zdravo življenjsko okolje uresničuje s sprejemanjem zakonskih in podzakonskih aktov, ki zagotavljajo spoštovanje osnovnih človekovih vrednot, poleg tega pa dopuščajo delovanje vseh družbenih področij. S takšno zakonodajo naj bi se zagotovilo preprečevanje bodočega obremenjevanja okolja, omejilo obstoječe obremenjevanje in odstranjevalo že nastalo škodo. Na tej osnovi ima posameznik, v okviru civilnopravnega varstva, pravico do povračila materialne in nematerialne škode ter hkrati tudi možnost izbire med štirimi zakonskimi podlagami prepovednega zahtevka. Vendar pa dejstvo, da sodne prakse, ki bi obravnavala tovrstno problematiko skorajda ni, nakazuje na neučinkovitost pravnega varstva. Eden izmed ključnih dejavnikov neučinkovitosti je zagotovo težja dokazljivost vzročne zveze med vzrokom in nastalo škodo v primerih okoljskih civilnopravnih deliktov, pri čemer pa je rešitev problema vzročne zveze ključnega pomena za uspešno procesiranje tovrstnih dejanj.
Ključne besede: Pravica do zdravega življenjskega okolja, obremenjevanje okolja, onesnaženost zraka, onesnaževala, imisije, civilnopravno varstvo, odškodninska odgovornost, vzročna zveza, škoda, odškodnina, čezmerno obremenjevanje, dokazovanje, okoljski civilnopravni delikt.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1075; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (821,29 KB)

4.
Ravnanje z nevarnimi snovmi v Kemični tovarni Melamin d.d.
Bernarda Pavlović, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo je prikaz dela z nevarnimi snovmi v kemični tovarni Melamin Kočevje d.d. V nalogi smo opisali tudi nekatere delovne procese, skladiščenje nevarnih snovi, pretakanje nevarnih snovi ipd. Posebno pozornost smo namenili zakonski ureditvi s področja ravnanja z nevarnimi snovmi. Podjetje Melamin spremlja spremembe na tem področju in v skladu s spremembami uvaja, dopolnjuje in spreminja svoje tehnologije. V nalogi smo opisali, kako se je podjetje prilagodilo spremembi na področju klasifikacije kemikalije formaldehid, ki se je spremenila z Uredbo Evropskega parlamenta in sveta. V uredbi so bile postavljene nove zahteve glede definiranja nevarnosti. Prišlo je tudi do spremembe Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in kanalizacijo. Podjetje je v skladu s spremembami spremenilo varnostne liste. Poiskali so nov način za čiščenje odpadnega zraka. Za podjetje Melamin se je kot najboljša rešitev pokazala »termična oksidacija odduh v kotlu na naravni les«.
Ključne besede: Kemikalije, nevarne snovi, nevarni odpadki, kemična tovarna, obremenjevanje okolja.
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 1206; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (761,58 KB)

5.
RACIONALNA UPORABA TRANSPORTA NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANA
Nataša Gostič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Tema diplomskega dela je racionalna uporaba prevoza v Mestni občini Ljubljana. Z raziskovalno anketo smo želeli pridobiti podatke o zavedanju prebivalcev o kvaliteti ozračja (zraka), ki je pogoj za kakovostno življenje ljudi, njihovo zdravje ter vpliva na celoten ekosistem. Obremenjevanje zraka predstavlja problem v vseh mestih. Žveplov dioksid, dušikov oksid, dušikov dioksid, ozon in prašni delci so le glavna onesnažila, ki predstavljajo nevarnost za naše zdravje in okolje. Obremenjevanje zraka s prometom v Mestni občini smo predstavili za obdobje od leta 2000 do leta 2014. V skladu z zakonodajo, ki velja za vse članice EU, se tudi Slovenija zavzema za kvalitetnejše ozračje (zrak) v mestnih in primestnih okoljih. Iz raziskovalne ankete smo razbrali, da se večina prebivalcev dobro zaveda obremenjenosti zraka in da vedo, da bo v prihodnje potrebno bolj odgovorno ravnati. Prav tako se zavedajo, da njihov avto obremenjuje ozračje, kjer živijo. Še vedno pa se ne poslužujejo javnega mestnega prevoza in sistema Bicik(LJ), ki ga je Mestna občina Ljubljana organizirala z namenom, da se zniža obremenjenost zraka, in pospeši potovanje po prestolnici. Vsekakor zavedanje še ni dovolj, ukrepe je potrebno tudi izvajati. Vsak posameznik lahko izbere okolju bolj prijazno prevozno sredstvo in tako pomembno prispeva k čistejšemu ozračju (zraku).
Ključne besede: prebivalci, Mestna občina Ljubljana, ozračje (- zrak), obremenjevanje zraka, prevoz okolju prijazen prevoz
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 583; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

6.
VPLIV DEJAVNOSTI PRIDOBIVANJA IN PREDELAVE SVINCA NA OKOLJE IN PREBIVALSTVO ZGORNJE MEŽIŠKE DOLINE
Tatjana Obretan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Še nikoli niso imeli ljudje toliko znanja o naši preteklosti kot mi, v nobeni dobi niso bili tako temeljito informirani o dogodkih sedanjosti kot mi, kljub temu pa občutek negotovosti o naši prihodnosti še nikoli ni bil tako velik kot danes. To misel, ki se nadaljuje z ugotovitvijo, da je kemija bolj kot vse druge industrijske dejavnosti izboljšala življenjske pogoje človeštva, zato pa moramo vzeti v zakup določene nezaželene spremljajoče učinke, je izrekel prof. dr. Quadbeck-Seeger na znanstvenem posvetu ob 125-letnici kemijskega koncerna BASF, vendar jo mirno lahko prenesemo tudi na dejavnost pridobivanja in predelave svinčeve rude v zgornji Mežiški dolini. Svinec je težka kovina, ki je danes v povezavi z okoljem pojem za strup. Od takrat, ko se je človek naučil kreativno izkoriščati zaklade Zemlje, svinec zvesto spremlja napredek civilizacije. Žal pa pri pridobivanju, predelavi in uporabi vseh materialnih dobrin poleg koristnih nastajajo tudi nekoristne, ki v kakršni koli obliki vplivajo na okolje, in so posledica lastnosti surovin in tehnologije pridobivanja, predelave ali uporabe. Obremenjevanje okolja je svetovni problem. Skladno z razvojem spoznanj, znanja in zavesti skušajo tudi v zgornji Mežiški dolini z aktivno politiko, omejiti vpliv pridobivanja in predelave svinca na okolje. Zgornja Mežiška dolina spada med najbolj degradirana območja v Sloveniji. Vendar se je z umestitvijo v najbolj degradirana območja in sprejetjem Odloka o območjih največje obremenjenosti okolja in programa ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v zgornji Mežiški dolini v letu 2007 pričela intenzivneje izvajati sanacija okolja, ki daje spodbudne rezultate. Izboljšala se je kakovost zraka, površinskih voda, problematična pa ostaja kakovost prsti. Izboljšanje stanja okolja v veliki meri čutijo tudi prebivalci, kar se kaže v znižanju vsebnosti svinca v krvi in lepšem bivanjskem okolju.
Ključne besede: Svinec, obremenjenost, obremenjevanje, sanacija, zgornja Mežiška dolina.
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 1151; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
Kmetijsko obremenjevanje okolja na južnem delu Dravskega polja in severnem delu Haloz
Mateja Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje značilnosti kmetijstva in kmetijsko obremenjevanje okolja v izbranih naseljih južnega dela Dravskega polja in severnega dela Haloz. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analizirani pa s pomočjo Slesserjeve metode energetskih ekvivalentov za ugotavljanje stopnje kmetijskega obremenjevanja, pri čemer so bili vsi energijski vnosi pretvorjeni na skupno enoto gigajoul (GJ) in preračunani na hektar obdelovalnih površin (GJ/ha). Po Slesserju je dopustni prag 15 GJ/ha, ki pa je bil pri kar 80 % anketiranih kmetij presežen. To pomeni, da se pri teh kmetijah obremenjevanje okolja širi izven kmetij. Na Dravskem polju je znašalo povprečje med anketiranimi kmetijami 31,5 GJ/ha, v Halozah 27,9 GJ/ha, povprečje med anketiranimi ekološkimi kmetijami pa je znašalo 19,3 GJ/ha. Razlike med Dravskim poljem in Halozami so bile precejšnje, kakor tudi med različnimi usmeritvami kmetij, še večje razlike pa so se pokazale med konvencionalnim in ekološkim kmetovanjem.
Ključne besede: ekološka geografija, Dravsko polje, Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 852; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

8.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V VZHODNIH HALOZAH
Biserka Kodrič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih v Vzhodnih Halozah. Naselja so bila izbrana glede na rabo tal in temu prilagojenega načina kmetovanja. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev. Stopnja kmetijskega onesnaževanja je izražena s pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati anketiranja so pokazali, da so vsa obravnavana naselja presegla mejo 15 GJ/ha, za katero velja, da se pri višjih vrednostih obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Med rezultati znotraj naselij po posameznih kmetijah pa se pojavljajo precejšnje razlike v energetski intenzivnosti zaradi različne velikosti kmetij in usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Vzhodne Haloze, kmetijsko obremenjevanje okolja, metoda anketiranja, energetska intenzivnost kmetijstva, Slesserjeva metodologija.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 924; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

9.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV V IZBRANIH NASELJIH NA MURSKI RAVNINI IN LENDAVSKIH GORICAH
Katja Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih na Murski ravnini in Lendavskih goricah. Podatki za raziskovanje so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem. Stopnjo kmetijskega onesnaževanja okolja smo ugotavljali s Slesserjevo metodo energijskih ekvivalentov, pri čemer so bili ključni podatki o porabi gnojil, zaščitnih sredstev in tekočih goriv. Vsi energijski vnosi na obravnavanem območju so bili izraženi na hektar obdelovalnih površin v gigajoulih (GJ). Rezultati so pokazali, da je kmetijska dejavnost na območju raziskave pomemben dejavnik obremenjevanja okolja, razlike pa se pojavljajo glede na velikost in usmeritev kmetij.
Ključne besede: ekološka geografija, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost kmetij, metoda anketiranja.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 833; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

10.
VPLIV ODPADKOV MALIH ŽIVALI NA OBREMENJEVANJE OKOLJA
Mojca Hudovernik, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V okviru magistrske naloge smo želeli prikazati problematiko odpadkov malih domačih živali in predvsem njihove morebitne škodljive vplive na zdravje in okolje. Med lastniki malih živali smo želeli raziskati prevladujoče načine ravnanja ter osveščenost in informiranost lastnikov malih živali glede problematike odpadkov, ki jih te živali povzročajo. V teoretičnem delu naloge smo podali pregled literature s tega področja. Pri tem smo se osredotočili predvsem na zdravju nevarne posledice, ki jih povzročajo iztrebki malih, mesojedih domačih živali, zanimali pa so nas tudi škodljivi vplivi iztrebkov na rast rastlin. Podali smo tudi kratek pregled zakonodaje, ki ureja to področje. V empiričnem delu pa smo opravili anketo med lastniki domačih živali. V anketi smo želeli predvsem pridobiti informacije o tem, v kolikšni meri so lastniki ozaveščeni glede škodljivih vplivov živalskih iztrebkov na okolje ter njihovih obveznosti, kako so zadovoljni z obveščanjem in ureditvijo ravnanja s tovrstnimi odpadki in kako ravnajo v praksi. V zadnjih letih se je stanje na področju ravnanja z iztrebki domačih živali – predvsem psov – v precejšnji meri uredilo. Po naseljih so postavljeni zabojniki, v katere lahko skrbniki živali odložijo iztrebke. Ugotavljamo pa, da je predvsem s strani lastnikov oziroma skrbnikov še vedno mogoče večkrat zaznati nepravilno ravnanje. S pričujočim magistrskim delom želimo raziskati stanje na tem področju in podati predloge, s katerimi bi dosegli še nadaljnje izboljšave.
Ključne besede: Iztrebki mesojedih domačih živali, lastniki psov, obveznosti lastnikov, obremenjevanje okolja.
Objavljeno: 26.02.2016; Ogledov: 693; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici