| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
DILEME OSEBNEGA IN PROFESIONALNEGA RAZVOJA UČITELJEV OSNOVNIH ŠOL
Majda Rižnar, 2012, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali dileme osebnega in profesionalnega razvoja osnovnošolskih učiteljev. V teoretičnem delu smo proučili izobrazbeno strukturo (kvalifikacijo) in kompetence, ki jih odličen učitelj z vseživljenjskim učenjem in stalnim strokovnim izpopolnjevanjem gradi vso delovno dobo. Predstavili smo tudi zaželene značilnosti učiteljeve osebnostne strukture, ki jih v času osebnega zorenja odgovoren in kritičen učitelj nadgrajuje s samorefleksijo. V empiričnem delu smo preverjali stopnjo soglašanja učiteljev s stališči, ki kažejo učiteljev odnos do lastnega izobraževanja in javnega izpostavljanja, ugotavljali smo samooceno psihofizične obremenjenosti učiteljev s šolskim delom v službi in doma ter oceno vrednostnih sodb o učiteljih v javnosti. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovne izkušnje, področje poučevanja in kraj zaposlitve. Učitelji so predstavili še predloge za Etični kodeks učiteljev, tabu teme v šolah ter dosedanjo percepcijo učiteljskega poklica. Temeljne ugotovitve raziskave, ki je bila opravljena v maju 2012 na vzorcu 254 učiteljev, kažejo, da učitelji pričakujejo Etični kodeks učiteljev, da učitelji 1. in 2. vzgojnoizobraževalnega obdobja želijo imeti napise s strokovnimi nazivi na vratih učilnic, ter da največjo obremenjenost s šolskim delom v službi in doma izražajo učitelji 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja, učitelji z največ delovnimi izkušnjami in učitelji, ki poučujejo v mestu. Ugotovili smo tudi, da tabu teme ustvarjajo neugodno klimo, učitelji pa zaznavajo še razvrednotenje poklica in neupoštevanje svoje strokovnosti.
Ključne besede: osnovnošolski učitelj, profesionalni razvoj, osebni razvoj, dileme, obremenjenost, vrednostna sodba, Etični kodeks učiteljev, tabu teme
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1706; Prenosov: 668
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

22.
UČINKOVITOST NEVROMIŠIČNEGA POLEPLJENJA NA DELOVNEM MESTU - SEDEČI POLOŽAJ
Tilen Klemen-Fistrovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Delo postaja vedno bolj sedeče, posledično to povzroča novo obliko prisilne drže ter z njo povezana obolenja, ki negativno vplivajo na produktivnost, delavca. Zato smo se odločili analizirati novo zasnovano tehnologijo imenovano nevromišično polepljenje, z namenom, da ugotovimo učinkovitosti tehnike na telo delavca, ki je bilo izpostavljeno večletnemu sedečemu delu. Pri opravljanju raziskave smo uporabili kabinetno in raziskovalno-terensko delo. Zajeli smo 30 prostovoljcev, ki so morali ustrezati določenim kriterijem; opravljati morajo sedeče delo ter v neki obliki imeti prisotno bolečino. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete, ki smo jo objavili na zasebni spletni strani. Do nje so lahko dostopali samo udeleženci raziskave. Raziskavo sestavljajo štirje deli: stanje pred nanosom, stanje takoj po nanosu, stanje po treh dneh nošenja trakov ter stanje po odstranitvi aplikacije. Nato smo opravili primerjavo med stanji in ugotovili pozitivne rezultate. Bolečina se je vidno zmajševala, pri nekaterih celo izginila. S pomočjo nevromišičnega polepljenja smo tako nekaterim prostovoljcem olajšali bolečine. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da se je njihova produktivnost pri opravljanju dela tako, dvignila. Zavedati se moramo, da je produktivnost delavca v veliki meri sorazmerna z njegovim dobrim počutjem in zdravjem. Iz tega moramo izhajati, da je zdravje delovca potrebno skrbno varovat.
Ključne besede: nevromišično polepljenje, kinesio trak, ergonomija, obremenjenost in obremenitev.
Objavljeno: 18.01.2013; Ogledov: 1100; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (9,16 MB)

23.
Obremenitev na delovnem mestu
Kristina Zaponšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Temo obremenjenost na delovnem mestu smo si izbrali, ker podjetja namenijo premalo časa svojim zaposlenim. Osredotočili smo se samo na zaposlene v manipulaciji in dostavi blaga ter na obremenjenost na vsakem delovnem mestu posebej. Vsak teden se zaposleni prestavijo na drugo delovno mesto, kar ima po eni strani prednost, saj ni monotonosti, po drugi strani pa povzroča težavo v hitrem prilagajanju zaposlenega na drugo delovno mesto. Težava je tudi v tem, da vsak zaposleni ne more opravljati vsakega dela, saj je veliko odvisno od posameznikovih sposobnosti, izkušenj in spretnosti. Vsako delovno mesto na prodajnem okencu in delovno mesto pismonoš se razlikuje, pri enih so lahko zaposleni pod vplivom stresa, druga prinesejo preveč odgovornosti in zahtevajo natančnost, tretja pa obremenjujejo človekovo zdravje. S pomočjo pravilnega načina uvajanja delavca, z ustreznim načinom usposabljanja in izobraževanja bi lahko to preprečili.
Ključne besede: obremenjenost, usposabljanje, ergonomija, motivacija, delovno mesto.
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 2563; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

24.
Vpliv okolja na opravljanje težkega dela na področju varstvoslovja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Anja Žvab, 2012, diplomsko delo

Opis: Poznavanje vpliva okoljskih dejavnikov ima veliko vlogo pri opravljanju težkega dela v ekstremnih razmerah, saj je priprava na delo neke vrste upravljanje z nevarnostmi. Pri tem pa je pomembno, da se v naprej ustrezno pripravimo, da bi lahko zadano nalogo opravili brez poškodb ter da bomo znali pravilno ukrepati tudi v izrednih razmerah. Pogosto pride do nesreč zaradi človeka samega, ker ima pomanjkljivo znanje, je slabo fizično pripravljen, lahko tudi podcenjuje svoje sposobnosti ali pa je neustrezno zaščiten. Pomembno je, da se vsak delavec in nadrejeni zavedajo, da je izrednega pomena aklimatizacija, načrtovani potek dela in fizična pripravljenost, saj delavci, ki naredijo nekaj zase in so v dobri psihofizični pripravljenosti, opravljajo težko delo lažje in brez večjega napora. Med samim opravljanjem dela se jim mora omogočiti odmor, da zaužijejo zadostno količino tekočine, da ne bi prišlo do dehidracije. Nasprotno od vročine je mraz, kateri ne predstavlja tako velikega tveganja kot vročina, saj se lahko večslojno oblečemo, kar pa nas lahko vodi do izgube spretnosti. Nevarnost za nastanek poškodb je večja le na izpostavljenih delih telesa kot so roke in deli obraza. Pomemben je tudi tempo delo, saj se telo, medtem ko delamo, že samo segreva. Tako kot se ljudje razlikujejo pri prenašanju vročinskega stresa in mraza, se razlikujejo tudi pri toleranci nadmorske višine. Za delo na nadmorski višini je potrebno čim boljše psihofizično stanje. V času bivanja na visoki nadmorski višini prihaja do pojava višinske bolezni. Tudi izguba tekočine z dihanjem je dvakrat večja, zato je velika možnost, da dehidriramo. Vsak, ki dela v ekstremnem okolju, mora biti dobro fizično in psihično pripravljen, skbeti za zadosten vnos tekočine med samim delom in imeti optimalno prehrano. Vsak delavec mora stalno vzdrževati svojo moč na optimalni stopnji, saj mu le ta pomaga pri opravljanju nalog, da ne pride do neželenih nesreč pri opravljanju dela.
Ključne besede: varstvoslovje, poklici, poklicna izpostavljenost, delovno okolje, vplivi, toplotne razmere, toplotna obremenitev, toplotna obremenjenost, vročina, vročinski stres, hladne razmere, aklimatizacija, nadmorska višina, diplomske naloge
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 1487; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (467,82 KB)

25.
Patronažna medicinska sestra in stres
Anja Ozvaldič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja in opisuje pojem stresa in kako le-ta vpliva na delo patronažne medicinske sestre. V prvem (teoretičnem) delu je predstavljen stres (vrste, vzroki, simptomi, faze, spoznava stresa, ter dejavniki stresa na delovnem mestu patronažne medicinske sestre). V drugem (empiričnem) delu so predstavljeni rezultati raziskave. Uporabili smo deskriptivno (opisno) metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo smo zajeli člane negovalnega tima, ki so zaposleni v patronažnem varstvu (PV) Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecu juliju in v avgustu 2010.
Ključne besede: stres, stresorji, obremenjenost, patronažna medicinska sestra, življenjski slog.
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2500; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

26.
27.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI NEPLAČANEGA IN NEVIDNEGA DELA ŽENSK V DRUŽINI
Ksenija Mikola, 2010, diplomsko delo

Opis: Reproduktivno delo se od nekdaj močno povezuje s spolno identiteto žensk. Ne spada v področje formalnega dela, ampak ima status zasebnega, neplačanega, potrošnega dela, ženske pa naj bi ga opravljale "iz ljubezni". Percepcija reproduktivnega dela zato vodi v nevidnost tega dela in hkrati v nevidnost dvojne obremenitve žensk: na eni strani področje plačane sfere dela, na drugi neplačanega gospodinjskega dela. Naš cilj je bil podrobneje raziskati in preučiti konceptualizacijo in vsebino reproduktivnega dela. Osredotočali se bomo na delitev gospodinjskega dela in skrbstvenega dela med spoloma. Skozi zgodovinsko delitev dela med spoloma bomo raziskali, kako je gospodinjsko delo cenjeno v družbi. Medtem ko za moške družina in dom predstavljata prostor individualnega samorealiziranja, ženskam po drugi strani v družbi predstavlja permanentno obveznost, dolžnost in muko ponavljajočega vsakdana. Ženske se danes visoko izobražujejo, zasedajo visoke položaje, kljub temu so deležne poklicne segregacije in manjših plač za enako delo kot moški. Doma pa je porazdelitev večine družinskih del še vedno daleč od egalitarne. Zaradi neuravnotežene dinamike spreminjanja družbenih vlog moških in žensk prihaja do dvojne obremenjenosti žensk, zato smo podrobneje raziskali dve možni rešitvi razbremenitve: plačano, najeto pomoč in aktivnejše očetovanje. Podrobneje smo raziskali, kakšne so prednosti in slabosti regulacije plačanega gospodinjskega dela ter možne rešitve, ki bi premostile najeto, plačano pomoč iz polja sive ekonomije.
Ključne besede: Ključne besede: ženske, delo, družina, gospodinja, dvojna obremenjenost, usklajevanje, najeta pomoč, očetovstvo.
Objavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 2899; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (734,97 KB)

28.
ZNAČILNOSTI POMURSKE AVTOCESTE IN VPLIV NA PROMETNE TOKOVE
Andreja Kovačič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava značilnosti pomurske avtoceste in njen vpliv na prometne tokove. Gradnja pomurskega avtocestnega kraka je že od vstopa v EU povzročala številne težave prebivalcem zaradi vsakodnevno več tisoč prepeljanih težkih tovornjakov ob glavni cesti med Mariborom in mednarodnim mejnim prehodom Dolga vas. To dokazujejo tudi statistični podatki o obremenjenosti potniškega in tovornega prometa med izgradnjo pomurskega odseka. Vendar pa tudi dokončana gradnja pomurske avtoceste ni zadovoljila njenih uporabnikov, vzrok temu je neustrezna širina voznih pasov in odstavni pasi, ki niso speljani po celotni trasi avtocest. Vse to statistično gledano ne ustreza gostoti prometa. V diplomski nalogi se osredotočam na problematiko pomurske avtoceste in njen vpliv na prometne tokove. Uvodoma predstavljam stanje cest pred začetkom gradnje pomurske avtoceste in V. evropskega koridorja, prometno obremenitev slovenskega cestnega omrežja ter analizo obremenjenosti regionalne ceste G1( Lenart — Gornja Radgona — MMP Dolga vas). V nadaljevanju podrobneje opisujem gradnjo pomurske avtoceste, odsek Cogetinci — Vučja vas kot tudi prednosti in negativni vpliv gradnje pomurske avtoceste na regionalne ceste. V diplomi analiziram obremenjenost potniškega in tovornega prometa ter samo prometno varnost na pomurski avtocesti. V zaključku diplomske naloge primerjam obremenjenost cest pred začetkom gradnje in trenutnim stanjem dokončanega pomurskega avtocestnega kraka.
Ključne besede: pomurska avtocesta, obremenjenost cest, odstavni pas, potniški in tovorni promet
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2836; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

29.
30.
Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici