| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije
Nina Lončarič, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: V času pandemije koronavirusne bolezni so zdravstveni delavci bili dolžni nositi osebno varovalno opremo. V magistrskem delu smo predstavili delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije. Prav tako smo ugotavljali učinke uporabe osebne varovalne opreme na fizično in psihično zdravje zdravstvenih delavcev v enoti covid intenzivne terapije. Metode: Kvantitativno raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o učinkih osebne varovalne opreme na potek dela ter fizične in psihične učinke na zdravstvene delavce. Sodelovalo je 72 anketirancev, zaposlenih v enoti covid intenzivne terapije. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da osebna varovalna oprema vpliva na komunikacijo med zaposlenimi (PO = 4,19, SO = 0,762), da se 57 (79,2 %) vprašanih ob delu z osebno varovalno opremo počuti bolj utrujeno, 53 (73,6 %) vprašanih se počuti dovolj usposobljene za opravljanje dela v enoti covid intenzivne terapije, da se 62 (86,1 %) vprašanih v osebni varovalni opremi počuti varne in da 42 (58,3 %) vprašanih ni imelo dodatnih izobraževanj o pravilni uporabi osebne varovalne opreme. Razprava in zaključek: Zaradi sedanjih in prihodnjih pandemij je treba čim prej opredeliti ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih z uporabo osebne varovalne opreme. Od teh ukrepov je odvisna kakovost opravljenega dela, kakor tudi zadovoljstvo in učinkovitost dela zdravstvenih delavcev. 
Ključne besede: koronavirus, zdravstveni delavci v zdravstveni negi, zaščitna oprema, obremenjenost zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 21.02.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
Vpliv digitalne preobrazbe in optimizacije procesov na motivacijo in zadovoljstvo serviserjev gospodinjskih aparatov
Špela Dolenc, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo obremenjenost serviserjev, ki se iz leta v leto povečuje, vedno bolj je v poslovnih in proizvodnih procesih prisotna umetna inteligenca. V prvem delu smo poleg organizacijske klime predstavili teoretična izhodišča za obremenjenost, motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu serviserja podjetja Gorenja. Pozornost smo namenili tudi interakciji med človekom in strojem, kjer smo na podlagi Maverick raziskave lahko dobili vpogled, na kakšen način bi umetna inteligenca sodelovala s človekom. Ob tem smo zastavili vprašanje, kje je pravzaprav meja, ko je umetna inteligenca prispevek v življenju človeka, in kdaj je meja prekoračena.
Ključne besede: Digitalna preobrazba, obremenjenost na delovnem mestu, motivacija zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 583; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

3.
Delovna obremenjenost računovodij in njihova delovna zavzetost v računovodskih servisih v Sloveniji
Lara Kovačec, 2022, diplomsko delo

Opis: Računovodski servis je specializirano podjetje, ki lahko nudi napredne in zanesljive storitve računovodenja svojim strankam, to je različno velikim podjetjem in samostojnim podjetnikom. Računovodja je največkrat zaposleni v računovodskem servisu, hkrati pa je lahko lastnik oziroma nosilec servisa, večkrat pa je tudi edini zaposleni v računovodskem servisu. Računovodja v računovodskem servisu v najširšem smislu za stranko izvaja štiri računovodske funkcije, in sicer: najpogosteje knjigovodstvo, poleg tega pa tudi lahko računovodsko predračunavaje, analiziranje in nadziranje. Pri svojem delu je računovodja velikokrat delovno obremenjen, kar pa lahko vodi do stresa in izgorelosti računovodje. Največja obremenjenost računovodje se kaže v času priprave in oddaje računovodskih izkazov. Delovna obremenjenost se lahko pri računovodji pojavi tudi, zaradi poznavanja zakonov in prepisov ter spremljanja njihovih sprememb, slabe komunikacije s stranko in pa tudi zaradi preveč dela. Tako kot je lahko računovodja delovno obremenjen je lahko tudi delovno zavzet. Kadar je v računovodskem servisu dobra komunikacija, motivacija ter dober vodja bo računovodja bolj osebno zavzet za opravljanje računovodskih storitev. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti obremenjenost računovodij pri njihovem delu in kako delovna obremenjenost računovodij vpliva na njihovo delovno zavzetost, kar je bilo napravljeno s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketiranih je bilo 43 naključno izbranih računovodskih servisov v Sloveniji. Zastavili smo tri hipoteze, ki smo jih na podlagi rezultatov sprejeli oz. zavrnili. Ugotovili smo, da delovna obremenjenost računovodij vpliva na njihovo delovno zavzetost oz. bolj kot so računovodje delovno obremenjeni, manj so zavzeti pri opravljanju računovodskih del. Omejitev raziskave je majhen vzorec naključno izbranih računovodskih servisov, zaradi česar ni mogoče rezultatov posplošiti na vse računovodske servise v Sloveniji.
Ključne besede: računovodja, računovodski servis, zaposleni, delovna obremenjenost, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 533; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Ergonomska presoja biomehanskih obremenitev dela v reševalnem vozilu
Alain Šumer, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Številni zaposleni v Nujni medicinski pomoči (NMP), ki delajo na terenu, imajo težave z mišično-skeletnim sistemom. Posledično je večja tudi možnost funkcionalnih okvar. Reševalec v reševalnem vozilu izvaja diagnostično-terapevtske postopke v dolgotrajni sedeči drži, pri čemer se sooča z vibracijami vozila. Namen magistrskega dela je bil opredelitev fizičnih obremenitev pri delu in zavedanje o pomembnosti lastne drže. Metode: V teoretičnem delu zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo, kjer smo z analizo znanstvene in strokovne literature primerjali že obstoječa dognanja. V empiričnem delu magistrske raziskave, smo izvedli raziskavo. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika na temo ergonomske obremenitve reševalcev med delom. Rezultati: V raziskavi smo potrdili že znana znanstveno strokovna dognanja o vplivu ergonomsko tehničnih pripomočkov na zmanjšanje obremenitev. Z anketo smo dokazali, da delo zaposlenega v NMP predstavlja visoko stopnjo tveganja za obolenja kostno-mišičnega sistema, ne glede na tehnike dvigovanja in dela. Razprava: Potrebno bi bilo vrednotenje dela na mestu in ne le anketiranje oziroma vrednotenje delovišč. Največ ergonomskih nepravilnosti, neupoštevanja oziroma neuporabe ergonomsko-tehničnih pripomočkov se zgodi ob nujnih življenjsko ogrožajočih stanjih. Hkrati bi bilo glede na že znana dejstva prepoznati poklicne bolezni zaradi obremenitve mišično-skeletnega sistema.
Ključne besede: ergonomska presoja, obremenjenost, reševalno vozilo, reševalec, z delom povezana mišično-skeletna obolenja
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 432; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Stres in obremenjenost medicinskih sester pri pronaciji bolnika s covid-19 na enoti intenzine terapije
Tanja Kristovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 pandemija je prizadela zdravstveno osebje po vsem svetu ter privedla do stresa brez primere zaradi velike obremenitve pri delu. Namen diplomskega dela je raziskati doživljanje stresa medicinskih sester pri pronaciji bolnika s COVID-19 na enoti intenzivne terapije. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno študijo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. V raziskavo smo vključili 41 izvajalcev zdravstvene nege, ki delajo v COVID-19 enoti oddelka za intenzivno terapijo. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je stopnja stresa pri delu z bolniki s COVID-19 srednja do višja, stopnja stresa in obremenitev, ki jih zaposleni na intenzivni terapiji občutijo pri pronaciji bolnikov s COVID-19 pa je zmerna. Anketiranim predstavlja vir stresa strah pred poškodbo bolnika, sledi dvigovanje bolnika, obračanje bolnika, strah pred napako in podlaganje bolnika. Razprava in sklep: Z izboljšanjem delovnih pogojev za medicinske sestre imajo koristi vsi, tako sami zaposleni kot tudi bolniki ter njihovi svojci. Rezultati se posredno kažejo tudi na kakovosti zdravstvene obravnave ter posledično na rezultatih poslovanja institucije.
Ključne besede: stres, obremenjenost, medicinske sestre, pronacija, bolnik s COVID-19
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 707; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (757,54 KB)

6.
Odnos med kvaliteto spanja in količino delovnega časa zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije v času epidemije COVID-19 : magistrsko delo
Annemarie Kim Kozole Smid, 2021, magistrsko delo

Opis: Epidemija COVID-19 je pustila občuten pečat. Posledice so bile vidne tako v duševnem zdravju ljudi kot tudi pri spanju in načinu dela mnogih zaposlenih. Namen raziskave je bil proučiti kakovost spanja in duševnega zdravja zaposlenih v Generalnem sekretariatu Sveta evropske unije v povezavi z različnimi dejavniki dela s potencialnim vplivom na spanje in duševno zdravje. 201 udeleženec (62,2 % žensk, 36,8 % moških, 1 % neopredeljenih) različnih direktoratov omenjene organizacije je odgovoril na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI) in mu dodali dve dodatni vprašanji, za oceno simptomov tesnobe lestvico generalizirane anksioznosti (GAD-7) ter za oceno obremenjenosti zaradi uporabe spletnih orodij lestvico Zoom izčrpanosti in utrujenosti (ZEF). Ključne ugotovitve naše raziskave so, da obstaja odnos med kakovostjo spanja in izraženostjo občutij tesnobe ter kakovostjo spanja in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc na eni strani, na drugi strani pa med izraženostjo občutij tesnobe in obremenjenostjo zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc ter kakovostjo spanja in ravnjo povezanosti z delom po preteku delovnih ur. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spanja in osnovanje smernic, ki bi pripomogle predvsem k doseganju boljše kakovosti spanja in tudi duševnega zdravja zaposlenih.
Ključne besede: Kakovost spanja, delovni čas, tesnoba, obremenjenost zaradi uporabe spletnih orodij za izvajanje videokonferenc, epidemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 731; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Obremenjenost in počutje knjigovodij
Vesna Premelč, 2020, magistrsko delo

Opis: Delo knjigovodij je odgovorno in kompleksno. Vključuje znanja z različnih področij, kot so računovodsko, davčno, pravno in druga strokovna področja. Zaposleni so lahko v javnem ali zasebnem sektorju in v podjetju ali računovodskem servisu. Glede na to, kje so zaposleni, se razlikujejo določene značilnosti knjigovodskega dela, kot so dinamika dela, znanje in veščine, svoboda pri delu, možnosti sodelovanja z drugimi knjigovodji in druge značilnosti dela. Predvsem zaradi dinamike dela, na katero vplivajo tudi hitro spreminjajoča se zakonodaja in predpisi, ki jim mora knjigovodja slediti, se med knjigovodji pogosto pojavi preobremenjenost, ki vodi k slabšemu počutju in slabšemu zdravstvenemu stanju. Glavni dejavniki obremenjenosti, ki jim je treba nameniti dovolj pozornosti, saj jih le tako lahko delodajalec na ravni podjetja in knjigovodja na osebni ravni odpravi, so različne vrste obremenjenosti, kot so čustvena in kognitivna, medosebni odnosi in vodenje, povezava med delom in posameznikom, vpliv in razvoj ter zdravje in počutje. V magistrski nalogi smo raziskovali, ali obstaja razlika med obremenjenostjo in počutjem knjigovodij, ki so zaposleni v podjetju, in knjigovodij, ki so zaposleni v računovodskem servisu. Pri raziskovanju obremenjenosti in počutja knjigovodij smo najprej preučili članke in druge teoretične vire s tega področja, nato pa smo izvedli še anketiranje knjigovodij. Anketiranje je potekalo preko spleta. Z rezultati ankete smo želeli prikazati razlike med obema skupinama knjigovodij, opozoriti na obremenjenost zaposlenih v knjigovodstvu in predlagati možne izboljšave organiziranja delovnega mesta knjigovodij in seveda tudi vseh drugih zaposlenih, saj je po našem mnenju dobro počutje zaposlenih v podjetju ključno za dobro poslovanje podjetja. Ugotovili smo, da je obremenjenost knjigovodij velika in da prihaja do statistično pomembnih razlik med obremenjenostjo knjigovodij v podjetju, ki so v primerjavi s knjigovodji v računovodskih servisih manj obremenjeni. Tudi rezultati, vezani na počutje knjigovodij, so pokazali, da se knjigovodje v računovodskem servisu v povprečju počutijo slabše kot knjigovodje v podjetju.
Ključne besede: knjigovodje, obremenjenost, počutje
Objavljeno v DKUM: 11.12.2020; Ogledov: 698; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1013,75 KB)

8.
Obremenjenost osnovnošolcev pri pouku biologije
Daša Čakš, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, če so slovenski osnovnošolci pri pouku Biologije obremenjeni in kaj je morebiten razlog za to. Ugotoviti smo želeli tudi, na kakšen način učenci pridobijo ocene pri pouku Biologije, ter kako stresno je zanje ocenjevanje.
Ključne besede: obremenjenost, učenci, osnovna šola, biologija
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 315; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

9.
Pilotna uporaba pametnih očal za komisioniranje
Evelin Kuzma, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: Dandanes pametna tehnologija dosega vse večje razsežnosti. Ta kaže prednosti tudi v proizvodno naravnanih podjetjih. V ta namen bomo raziskali obstoječe zapise o uporabi pametnih očal, poiskali primere pametnih očal na trgu in primere testiranja oziroma uporabe očal v praksi. Sledi analiza eksperimenta testiranja pametnih očal in ročnega terminala. Ugotavljali smo možne težave, ki imajo vpliv na čas skeniranja kod s pametnimi očali. Ob tem nas je zanimala možnost fizične obremenjenosti uporabnikov ob delu z očali. Temu sledi analiza anketnega vprašalnika, ki obsega tri sklope vprašanj, o uporabi pametnih očal, o uporabi ročnega terminala ter primerjavo uporabe obeh tehnologij.
Ključne besede: obogatena resničnost, pametna očala, ročni terminal, komisioniranje, produktivnost, fizična obremenjenost
Objavljeno v DKUM: 13.01.2020; Ogledov: 1159; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

10.
Obvladovanje stresa s strani študentov v času študija
Nuša Kerman, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Študenti so v današnjem času ena izmed družbenih skupin, ki so čedalje bolj izpostavljeni stresnemu življenju. Čedalje več je obveznosti povezanih s študijem, katere so lahko za posamezne študente zelo obremenjujoče. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje simptomov, ki nakazujejo na prisotnost stresa. Dokazano je, da dalj časa trajajoča izpostavljenost posameznika stresnim razmeram privede do porušenega ravnovesja v organizmu, ki se kažejo kot posledice na čustveni, telesni in vedenjski ravni. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima stres na učinkovitost študentov tekom študija ter ali obstaja razlika med študenti dveh fakultet glede doživljanja in obvladovanja stresa. Raziskovalna metodologija: Za izdelavo zaključnega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je vseboval 16 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 147 anketiranih. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati: Z rezultati smo ugotovili, da ima stres velik vpliv na zmanjšanje učinkovitosti tekom študija pri študentih obeh v raziskavo vključenih fakultet. Študenti obeh fakultet stres obvladujejo na različne načine. Največ časa posvetijo športnim aktivnostim, druženju s prijatelji ter sprostitvi v naravi. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da si študenti ne glede na način študija in obštudijske dejavnosti vzamejo čas za prostočasne aktivnosti, saj jim bo to omogočilo kakovostnejše življenje ali drugače rečeno življenje s čim manj stresa.
Ključne besede: Stresorji, študijske obveznosti, obremenjenost, sprostitev, življenjski slog.
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1227; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.82 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici