| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 103
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
91.
ALI SO NA KOROŠKEM MOSTU V MARIBORU ZASTOJI?
Doroteja Jagarinec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga vsebuje analizo prometnih obremenitev v jutranji in popoldanski konični uri na odseku vhodne smeri krožnega križišča na Koroškem mostu v Mariboru. Pridobljeni podatki so prikazani 6 dni zaporedoma. Ti so tudi grafično prikazani za lažje razumevanje ter ugotavljanje konične ure. Opisani so tudi osnovni podatki o vrsti križišča ter osnovni in tehnični podatki o Koroškem mostu.
Ključne besede: zastoj, prometne obremenitve, krožno križišče, konična ura, Koroški most
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 442; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

92.
Slovenski podjetniški observatorij 2002, 2. del
Miroslav Rebernik, Jožica Knez-Riedl, Dijana Močnik, Karin Širec, Matej Rus, Tadej Krošlin, Polona Tominc, 2002, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Slovenski podjetniški observatorij se neposredno navezuje na Observatory of European SMEs, ki je bil vzpostavljen leta 1993 v okviru Directorate-General XXIII, ker so članice EU-19 spoznale potrebo po usklajenem in enotnem pristopu k raziskovanju malih in srednje velikih podjetij. Poročilo se dela vsako leto in sicer v okrilju European Network for SME Research, ki ga tvorijo neodvisni raziskovalni inštituti s področja podjetništva v članicah. Temeljni cilj evropskega observatorija je izslediti in zbrati podatke in informacije, ki so »skrite« v posameznih državah ter jih dati na voljo ostalim članicam. Slovenski podjetniški observatorij sledi enaki metodologiji. Ob standardnem pregledu stanja slovenskega podjetništva v preteklem letu smo pod drobnogled postavili problematiko davčnih spodbud, administrativnih obremenitev malih in srednje velikih podjetij na področju zaposlovanja ter njihovo družbeno odgovornost. Za te teme smo izvedli terensko raziskavo, v kateri smo analizirali odgovore 1.153 podjetij, ki smo jih pridobili s pomočjo 8.176 odposlanih anket.
Ključne besede: podjetniška demografija, davčne spodbude, administrativne obremenitve, zaposlovanje, družbena odgovornost
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 529; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

93.
Ugotavljanje laži s pomočjo kognitivne obremenitve
Maša Drmota, 2017, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na ugotavljanje laži s kognitivno obremenitvijo. Kognitivna obremenitev je ena izmed metod, s katero lahko obremenimo naše miselne procese in spomin. Osredotočili smo se na kognitivno obremenitev v povezavi z odkrivanjem morebitnih lažnivcev pri preiskovanju kaznivih dejanj. Policisti in preiskovalci so večino svojega časa v stiku z osumljenci, pričami in žrtvami kaznivih dejanj, zato je komunikacija glavni element njihovega dela. Komunikacija jim omogoča, da od oseb, ki so bile vpletene v kaznivo dejanje, pridobijo čim več informacij. Intervjuvanje teh oseb pa ni vedno tako, kot bi moralo biti. Velikokrat pride do tega, da intervjuvanec preiskovalcu laže. Lažnivcev ne odkrivamo le preko pozornega spremljanja besedne komunikacije, vendar je tu ključnega pomena neverbalna komunikacija. Zaradi ogromnega števila verbalnih in neverbalnih dejavnikov, ki kažejo, da oseba laže, imajo preiskovalci izredno težko nalogo. Odločili smo se, da predstavimo kako in s kakšnimi metodami lahko preiskovalci kaznivih dejanj učinkoviteje odkrivajo verodostojnost pričanja. V zaključnem delu gre za pregledno teoretično raziskavo o uporabnosti kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži. V prvem delu smo opisali komunikacijo (verbalno in neverbalno), spomin, laganje, ugotavljanje laži pri preiskovanju kaznivih dejanj, kognitivno obremenitev in kognitivni intervju. Poleg teoretične opredelitve smo za lažje razumevanje navedli tudi nekaj primerov iz prakse. V drugem delu smo pregledali nekaj tujih raziskav, preko katerih smo želeli prikazati učinkovitost kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži.
Ključne besede: laganje, laži, odkrivanje laži, verbalni znaki, neverbalni znaki, kognitivni intervju, kognitivne obremenitve, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 747; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (630,02 KB)

94.
Simulacije mehanskih obremenitev elementov vzmetnega mehanizma
Peter Kolar, 2017, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu bomo predstavili MKE-simulacije mehanskih obremenitev elementov vzmetnega mehanizma s programom Solidworks. MKE-simulacija je metoda za analizo lastnosti neke geometrije in odziva te na neko obremenitev. Te simulacije bomo kreirali za tri elemente vzmetnega mehanizma, ki je v našem primeru tečaj zamrzovalne skrinje. Ti elementi so izpostavljeni različnim vrstam obremenitev in imajo različne zahteve. S pomočjo simulacij po MKE-metodi bomo presodili, ali so elementi primerno dimenzionirani na podlagi primerjalne napetosti po von Misesu. Najpodrobneje bomo predstavili nastavitvi mreže in robnih pogojev, saj najbolj izrazito vplivata na pravilnost rezultatov. Prav tako bomo predstavili simulacije elementov vzmetnega mehanizma s statičnimi in nelinearnimi analizami in njihove nastavitve. Predstavili bomo rezultate teh simulacij, ki potrjujejo primernost dimenzioniranja elementov vzmetnega mehanizma. Ugotovili bomo, da lahko Solidworksov simulacijski paket uporabimo za veliko število primerov, vendar ne moremo simulirati nekaterih zahtevnejših pojavov).
Ključne besede: Simulacija, mreža, robni pogoji, mehanske obremenitve, MKE-metoda
Objavljeno: 17.10.2017; Ogledov: 285; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)

95.
Načrtovanje in preizkušanje laboratorijskih trifaznih transformatorjev nazivne moči 750 VA
Matic Rodošek, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazani osnovni nastavki za načrtovanje trifaznih transformatorjev manjših moči. Izhodišče za načrtovanje transformatorja nazivne moči 750 VA je predstavljal vnaprej določen rez mehko-magnetne pločevine z ustreznim standardnimi tuljavniki. Na podlagi določene geometrije jedra je nato prikazan postopek načrtovanja, ki temelji na osnovnih principih delovanja transformatorjev. Transformator je načrtovan tako, da tako navitja na primarni, kot tudi sekundarni strani, omogočajo spreminjanje vezav. Na podlagi prikazanih izračunov smo transformator tudi izdelali, točnost izračunanih podatkov pa preverili s standardnimi preizkusi transformatorja.
Ključne besede: Izračun izgub, načrtovanje transformatorjev, preizkus kratkega stika, preizkus prostega teka, preizkus obremenitve, trifazni transformator
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 330; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

96.
Ergonomsko oblikovanje delovnih mest pri krojenju usnja
Darja Žunič-Lojen, Andrej Polajnar, Nataša Camlek, 2002, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen oblikovanja dela je prilagoditev delovnih mest, izdelkov, delovnih sredstev in delovnih postopkov obliki in gradnji človeškega telesa, telesnim meram, življenjskim dogajanjem v telesu, duševnim pojavom in gibalnim možnostim izvajalca dela. S tem želimo vsekakor razbremeniti delavca ter mu zagotoviti udobno in prijetno delovno okolje, kar bo imelo za posledico zadovoljnega delavca in večjo gospodarsko korist za podjetje. V članku je izvedena raziskava dela na delovnih mestih pri krojenju usnja in na podlagi dobljenih rezultatov so podani predlogi izboljšav. Raziskava na sistematičen način ugotavlja obremenitve in obremenjenosti delavca zaradi delovne naloge, zaradi delovnega okolja, toplotnih obremenitev, obremenitev vida in obremenitev zaradi hrupa. S prav tako ugotovljenim ergonomskim koeficientom pa smo dali možnost za izračun pravilne norme, ki upošteva dovoljene obremenjenosti delavca.
Ključne besede: ergonomija, oblikovanje delovnih mest, obremenitve, obremenjenosti, ergonomski koeficient, krojenje usnja
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 226; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

97.
Presoja možnih rešitev rekonstrukcije križišča v četrtni skupnosti Ljudski vrt na Ptuju
Jan Marušič, 2017, diplomsko delo

Opis: Klasično križišče se nahaja v mestu Ptuj, v mestni četrti »Ljudski vrt«, sredi spalnega naselja. Križišče je problematično zaradi slabe preglednosti, saj so v neposredni bližini neprimerno umeščena parkirišča ter zabojniki za odpadke, ki ovirajo preglednost. To še dodatno poslabšujejo nepravilno parkirana vozila na pločniku v neposredni bližini križišča. V križišču prav tako ni ustrezne infrastrukture za kolesarje. Na podlagi opravljene analize stanja, prometnovarnostne analize ter kapacitetnih preveritev se predlaga umestitev mini krožnega križišča z ustrezno infrastrukturo za vse udeležence v prometu ter rešitev parkirne stiske z možnostjo izgradnje parkirišč v bližini.
Ključne besede: mini krožno križišče, klasično križišče, prometna varnost, rekonstrukcija, obremenitve, preglednost, pešci, kolesarji
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 325; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

98.
Zavarovanje otrokovega premoženja
Eva Pajtler, 2017, diplomsko delo

Opis: Otroci so ena izmed najšibkejših kategorij subjektov prava, zato je potrebna posebna skrb pri varovanju njihovih pravic in koristi. Poleg varstva in vzgoje otroka, je potrebno poskrbeti tudi za zavarovanje vseh drugih otrokovih pravic in koristi, kamor sodijo tudi otrokove premoženjske pravice in koristi. ZZZDR v mnogo členih določa otrokovo korist kot osnovno vodilo za ravnanje v vseh zadevah v zvezi z otrokom. Otrokova korist je pravni standard, torej vrednostni pojem, ki ga je potrebno v vsakem posameznem primeru konkretizirati, glede na dane okoliščine. Starši morajo izvrševati svojo roditeljsko pravico v otrokovo korist, prav tako morajo skrbeti za otrokovo premoženje ter ga upravljati v otrokovo korist. Kadar starši ne upravljajo otrokovega premoženja v otrokovo korist, je potreben poseg pravnega reda. Centri za socialno delo in sodišča nadzorujejo upravljanje otrokovega premoženja in sprejemajo potrebne ukrepe, kadar starši odpovedo. Center za socialno delo lahko od staršev zahteva, da podajo račun o upravljanju otrokovega premoženja, kadar so ogrožene otrokove premoženjske koristi. Od sodišča pa lahko zahteva, da dovoli zavarovanje na premoženju staršev. Center za socialno delo lahko tudi predlaga sodišču, da se postavi starše v položaj skrbnika glede upravljanja otrokovega premoženja. Center za socialno delo lahko postavi mladoletnemu otroku skrbnika za poseben primer ter s tem poskrbi za varstvo otrokovih premoženjskih koristi. Starši smejo odsvojiti ali obremeniti substanco otrokovega premoženja samo s privolitvijo centra za socialno delo. Pri tem se poraja vprašanje, ali je takšna ureditev res v največjo otrokovo korist ali bi bila potrebna drugačna ureditev tega področja. Pristojnosti za sprejemanje ukrepov za zavarovanje otrokovih premoženjskih koristi si delita sodišče in center za socialno delo. Sodišče sprejema ukrepe za zavarovanje otrokovega premoženja v nepravdnem postopku, center za socialno delo pa sprejema te ukrepe v upravnem postopku. Takšna ločenost pristojnosti in različnost postopkov je v nasprotju z osnovnim vodilom otrokove koristi. S pomočjo Centra za socialno delo Ravne na Koroškem in Centra za socialno delo Radlje ob Dravi sem pridobila statistične podatke o sprejetju ukrepov za zavarovanje otrokovega premoženja, katere sem predstavila v diplomskem delu. Praksa centrov za socialno delo kaže, da vsebuje ZZZDR na obravnavanem področju nedodelanosti in pomanjkljivosti. 21. 3 2017 je bil sprejet Družinski zakonik, ki odpravlja pomanjkljivosti in sporno ureditev obravnavanega področja ter zagotavlja večje varovanje otrokove koristi.
Ključne besede: Otrokovo premoženje, otrokova korist, center za socialno delo, kolizijski skrbnik, predznamba zastavne pravice, prepoved odtujitve in obremenitve.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 354; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (695,48 KB)

99.
Omejitve lastninske pravice v zasebnem interesu
Ana Krajtner, 2018, diplomsko delo

Opis: Lastnik lahko svojo pravico omeji s pravnim poslom. Prva zasebnopravna omejitev lastninske pravice po volji lastnika, je prepoved odtujitve in obremenitve, ki lastniku prepoveduje razpolaganje s stvarjo in to pomeni, da je njegova nepremičnina res extra commercium-izven pravnega prometa. Prepoved pa velja le za odsvojitev lastninske pravice s pravnim poslom, recimo s prodajno pogodbo. Naslednji institut je odkupna pravica, ki pomeni obvezo lastnika, da odkupnemu upravičencu na njegovo zahtevo proda svojo stvar. Pogodbeno razmerje se tukaj oblikuje že na podlagi izjave odkupnega upravičenca, da kupuje stvar. Oba instituta sta neprenosljiva, nepodedljiva in sta lahko časovno omejena. Naslednjo omejitev lastninske pravice predstavlja pogodbena predkupna pravica, na podlagi katere pridobi predkupni upravičenec pravico prednostnega nakupa stvari, če se lastnik odloči stvar prodati. Lastnik stvari mora predkupnega upravičenca na primeren način obvestiti o nameravani prodaji, pogojih te prodaje ter mu ponuditi prodajo stvari pod enakimi pogoji. Omejitve lastninske pravice pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo publicitetne učinke, kar pomeni, da se nihče ne more sklicevati na to, da za obstoj posamezne omejitve ni vedel
Ključne besede: omejitve lastninske pravice v zasebnem interesu, odkupna pravica, pogodbena predkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, sosedska politika, imisije, meja
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 471; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

100.
Vplivni dejavniki stresa med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah in njihova povezanost s kulturo kakovosti in varnosti
Mojca Dobnik, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Stres kot sopotnik sodobnega človeka je neločljivo povezan z delom. Stres je odziv, ki ga lahko imajo ljudje, kadar so izpostavljeni delovnim zahtevam in pritiskom. Posledice pogojev dela lahko imajo pomemben vpliv na zaposlene v zdravstveni negi in njihovo sposobnost za uresničitve nalog, sprejemanje odločitev, zmanjšano motivacijo in posledično lahko pripeljejo tudi do nepopravljivih posledic za kakovost in varnost pacientov. Težave, povezane s stresom, lahko vplivajo na učinkovito delovanje zdravstvenih organizacij. V doktorski disertaciji smo predstavili teoretično ozadje, s teoretičnimi osnovami in raziskovalnimi vrzelmi vpliva in posledic potencialnih dejavnikov stresa na delovnem mestu (medosebni odnosi, pogoji za delo, organizacija dela, obseg dela, kompetentnost za delo, možnosti razvoja idr.) med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Izvedli smo terensko presečno raziskavo z neeksperimentalnim eksplikativnim dizajnom, kjer je največji poudarek bil namenjen potencialnim dejavnikom stresa in interakciji s kulturo kakovosti in varnosti, ki smo jo nadgradili z empirično kvantitativno analizo omenjenih konstruktov. Raziskovalni model je osnovan na osnovi pregleda literature in ugotovljenih raziskovalnih vrzeli. Model je razdeljen na več dimenzij, saj smo predvidevali, da je njihov vpliv različen. V raziskavo je bilo vključenih 11 % (N = 983) zaposlenih v zdravstveni negi 21 slovenskih bolnišnic. Ugotovili smo, da zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah ocenjujejo, da so na delovnem mestu izpostavljeni visoki stopnji stresa. Najpomembnejši dejavniki za pojav stresa so slaba organizacija dela, izmensko delo, težave zaradi delovne opreme, infrastrukture in slabega informacijskega sistema, pomanjkanje podpore vodstva, kritike s strani pacientov in svojcev ter profesionalne in intelektualne zahteve delovnega mesta. Zaposleni v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah, počutja ne navajajo slabše kot običajno, imajo pa občutek nenehnega pritiska. Posledice stresa se kažejo kot nekorekten odnos do drugih, nezdrav življenjski slog, telesni in psihični simptomi, želja po prenehanju opravljanja trenutnega dela in zmanjšana motiviranost za delo. Navedeno ima posledice na kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, saj omenjeni težki delovni pogoji, vplivajo na zaznano kulturo kakovosti in varnosti med zaposlenimi v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Raziskava pokaže, da je zaposlenim v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah treba zagotoviti ustrezne delovne pogoje, kot so ustrezno število zaposlenih, razvoj kariere, ustrezne urnike dela in posledično življenjsko ravnovesje, da ne bodo več imeli želje zapustiti delovno mesto. Soočiti se je treba z delovnim okoljem bolnišnic, kjer je potrebno za kulturo kakovosti in varnosti več odprte komunikacije, vključevanje zaposlenih in ustrezni pogoji dela. Samo spremembe na ravni posameznika, tima, organizacije in države bodo pripeljale do pozitivnih sprememb v odnosih, pogojih dela in zaznavanju kakovosti in varnosti zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Ključne besede: obremenitve, komunikacija v zdravstvenih zavodih, delovni čas
Ključne besede: obremenitve, komunikacija v zdravstvenih zavodih, delovni čas
Objavljeno: 28.05.2019; Ogledov: 297; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (4,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici