Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prezasedenost v urgentnih centrih in preobremenjenost osebja je problem, ki se trenutno pojavlja marsikje po svetu. Prezasedenost urgentnih centrov ima posreden negativen vpliv tako na paciente kot na zaposlene. Z ozkimi grli nastajajo zamude pri zdravljenju, poviša se lahko stopnja smrtnosti pacientov, podaljšuje se čas obravnave in pacient je bolj dovzeten za ponovno hospitalizacijo. Da bi zmanjšali preobremenjenost urgentnih centrov, smo v diplomskem delu poskusili napovedati čas trajanja obravnave pacientov glede na izbrane parametre in s tem poskusili predvidevati, kako dolgo traja obravnava pacienta na urgenci glede na značilnosti pacienta in obravnave. V prvem delu smo naredili pregled strokovnih člankov, kjer so avtorji raziskovali podobne primere našemu. Predstavili smo tudi trenutno metodologijo organizacije slovenskih urgentnih centrov. Nadaljevali smo z raziskovalnim delom, kjer smo iskali linearni regresijski model, ki bi najbolje opisal izbrane podatke. Rezultate smo interpretirali in identificirali kritične parametre. V zaključku diplomskega dela smo podali rešitve tako za izboljšavo modela kot rešitve za razbremenitev urgentnih centrov.
Ključne besede: UKC Maribor, urgentni center, prezasedenost, čas trajanja obravnave pacientov, linearna regresija
Objavljeno v DKUM: 04.09.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,51 MB)

Opis: V diplomski nalogi preučujemo nordijski sistem izvrševanja kazenskih sankcij ter obravnavo obsojencev na Finskem in Norveškem. V prvem delu predstavimo glavne značilnosti in razvoj nordijskega sistema izvrševanja kazenskih sankcij. V drugem delu primerjamo finski in norveški zaporski sistem in obravnavo obsojencev ter izpostavimo ključne podobnosti in razlike. Ugotovili smo, da Nordijske države slovijo po nizki stopnji zaprtih oseb, nizki stopnji povratništva in človeških razmerah v zaporu. V dvajsetem stoletju so izvedli korenite spremembe, s katerimi so popolnoma preobrazili sistem izvrševanja kazenskih sankcij, ob koncu stoletja pa so začeli izvajati tudi alternativne kazenske sankcije. Ugotovili smo, da so za Finsko in Norveško značilni majhni zapori, visoka vključenost obsojencev v izobraževanje in delo, odprtost sistema prestajanja kazni in dobri odnosi med obsojenci ter zaporskimi delavci. Obsojencem se ob vstopu v zapor spiše osebnostni načrt, v katerem se celostno določijo aktivnosti med prestajanjem zaporne kazni. Kljub podobnostim Finskega in Norveškega sistema obravnave obsojencev, pa so razlike vidne predvsem v: 1) času trajanja izolacije v primeru kršitve, 2) času, do katerega lahko otroci v zaporu bivajo z materami, 3) trajanju obiskov, 4) velikosti zaporske populacije, 5) deležu tujcev in 6) zaposlovanju zaporskega osebja.
Ključne besede: obsojenci, obravnave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2022; Ogledov: 765; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Demografske spremembe v družbi zahtevajo organizacijske spremembe, ki stremijo h kakovostni obravnavi pacienta in upoštevajo stroškovno učinkovitost. V Splošni bolnišnici Jesenice se je zaradi potreb uveljavil koordinator zdravstvene obravnave, ki pomembno vpliva na zadovoljstvo pacientov, njihovih svojcev in zaposlenih. Magistrsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pregledali slovensko in tujo literaturo. Predstavili smo organizacijo dela v zdravstveni negi in metode delitve dela, natančneje smo opredelili model koordiniranje primera. Predstavili smo delo koordinatorja zdravstvene obravnave v Splošni bolnišnici Jesenice. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave seznanjenosti zaposlenih v Splošni bolnišnici Jesenice z delom koordinatorja zdravstvene obravnave. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 81 anketirancev. Ugotovili smo, da je zaposlenim z daljšo delovno dobo delo KZO bolj poznano in posledično bolj pomembno, zavedajo se tudi vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe po uvedbi dela KZO. Rezultati so pokazali, da imajo zdravniki specialisti in diplomirane medicinske sestre pogostejše stike s KZO kot tehniki zdravstvene nege in zdravniki specializanti, ki jim je delo KZO tudi manj poznano. Ugotovili smo, da vloga KZO še ni povsem transparentna, ne glede na to, da začetki dela KZO v Splošni bolnišnici Jesenice segajo že v leto 2003. Poznavanje dela KZO, aktivno sodelovanje vseh članov zdravstvenega tima in dober prenos informacij so nujno potrebni za zadovoljstvo pacientov, svojcev in tudi zaposlenih, zato svetujemo, da se organizirajo redna izobraževanja o delu in učinkovitosti KZO in se delovno mesto vključi tudi v model uvajanja novozaposlenih v bolnišnici za medicinske sestre in zdravnike.
Ključne besede: organizacija dela v bolnišnici, koordiniranje primera, koordinator zdravstvene obravnave, kakovost zdravstvene oskrbe, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 1364; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Dandanes se z duševno motnjo srečuje veliko ljudi in njihovo število z vsakim letom narašča, saj na razvoj duševne motnje vplivajo različni dejavniki. Oseba s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo ima možnost obravnave v nadzorovani obravnavi, ki se izvaja na osnovi sklepa sodišča in je pod nadzorom psihiatrične bolnišnice. Obravnava poteka v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice, v domačem okolju osebe. V diplomskem delu smo predstavili posebnosti in prednosti obravnave ter najpogostejše duševne motnje, ki se obravnavajo v nadzorovani obravnavi. Poudarili smo tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje, in ugotavljali, ali obstajajo pomanjkljivosti in slabosti vodenja bolnika v okviru nadzorovane obravnave. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili na osnovi že obstoječih pisnih virov domače in tuje strokovne literature. Ugotovili smo, da so najpogosteje obravnavane duševne motnje v nadzorovani obravnavi shizofrenija, trajne blodnjave motnje, shizoafektivna motnja, bipolarna afektivna motnja in ponavljajoča se depresivna motnja. Ker nadzorovana obravnava poteka v domačem okolju, pripomore k izboljšanju funkcionalnih sposobnosti in k večji samozavesti obravnavanega bolnika. Po drugi strani pa obravnava poseže v bolnikove pravice, glede prostovoljnega zdravljenja oziroma obravnave.
Ključne besede: Zakon o duševnem zdravju, nadzorovana obravnava, skupnostna obravnava, koordinator nadzorovane obravnave, huda in ponavljajoča se duševna motnja.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2018; Ogledov: 3216; Prenosov: 381
Celotno besedilo (929,58 KB)

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča. V diplomskem delu smo predstavili Downov sindrom, sodobne pristope obravnav oseb z Downovim sindromom in zdravstveno obravnavo otroka z Downovim sindromom. Opisali smo, kaj je Downov sindrom, zakaj nastane in njegove značilnosti. Predstavili smo sodobne procese obravnav, v katere so vključene osebe z Downovim sindromom, ki bivajo v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Raziskovalna metodologija. Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija. S primarnimi in sekundarnimi viri (z udeležbo na delovni enoti, kjer biva uporabnica, z intervjujem zaposlenih na delovni enoti in empiričnih evidencah, zbranih v dosjejih o primeru) smo izvedli študijo primera. Rezultati. Ugotovili smo, da 14 osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginii Henderson zagotavlja kakovostno in kontinuirano zdravstveno nego deklice z Downovim sindromom. Sodobni pristopi obravnav in programov v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava dekličino življenje približajo življenju, ki ga živijo ljudje, ki teh motenj nimajo. Diskusija in zaključek. Medicinska sestra, ki pri osebah z Downovim sindromom izvaja zdravstveno nego, mora dobro poznati značilnosti tega sindroma in individualne potrebe posameznika. Potrebnega je veliko strokovnega znanja, praktičnih izkušenj, potrpežljivosti, opazovanja in empatije ter sprotnega prilagajanja individualnega načrta potrebam posameznika.
Ključne besede: Downov sindrom, medicinska sestra, zdravstvena nega, lastnosti otrok, ZUDV Dornava, sodobni pristopi obravnave.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 2528; Prenosov: 422
Celotno besedilo (827,56 KB)