| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza parametrov, ki vplivajo na čas obravnave pacientov v Urgentnem centru Maribor : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Valentina Vavdi, 2023, diplomsko delo

Opis: Prezasedenost v urgentnih centrih in preobremenjenost osebja je problem, ki se trenutno pojavlja marsikje po svetu. Prezasedenost urgentnih centrov ima posreden negativen vpliv tako na paciente kot na zaposlene. Z ozkimi grli nastajajo zamude pri zdravljenju, poviša se lahko stopnja smrtnosti pacientov, podaljšuje se čas obravnave in pacient je bolj dovzeten za ponovno hospitalizacijo. Da bi zmanjšali preobremenjenost urgentnih centrov, smo v diplomskem delu poskusili napovedati čas trajanja obravnave pacientov glede na izbrane parametre in s tem poskusili predvidevati, kako dolgo traja obravnava pacienta na urgenci glede na značilnosti pacienta in obravnave. V prvem delu smo naredili pregled strokovnih člankov, kjer so avtorji raziskovali podobne primere našemu. Predstavili smo tudi trenutno metodologijo organizacije slovenskih urgentnih centrov. Nadaljevali smo z raziskovalnim delom, kjer smo iskali linearni regresijski model, ki bi najbolje opisal izbrane podatke. Rezultate smo interpretirali in identificirali kritične parametre. V zaključku diplomskega dela smo podali rešitve tako za izboljšavo modela kot rešitve za razbremenitev urgentnih centrov.
Ključne besede: UKC Maribor, urgentni center, prezasedenost, čas trajanja obravnave pacientov, linearna regresija
Objavljeno v DKUM: 04.09.2023; Ogledov: 424; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

2.
Potreba po psihiatrični obravnavi pacientov pred in med časom epidemije covid-19 in potrebe po ustreznem kadru
Barbara Jančarič, 2023, magistrsko delo

Opis: Uvod: Epidemija COVID-19 je korenito spremenila naše socialno življenje, ekonomijo in celoten sistem zdravstvenega varstva. Pomemben vpliv se je kazal pri splošni populaciji kot tudi pri ljudeh z že obstoječo duševno motnjo. Zaradi epidemioloških ukrepov se je povečala socialna izoliranost, ki je vodila v povečanje duševnih motenj kot so depresija, anksiozne motnje in samopoškodbeno vedenje. Stisko in posledice epidemije COVID-19 so doživljali tudi zaposleni v zdravstvenih ustanovah, kjer so se spopadali s pomanjkanjem kadra, zapiranjem obstoječih enot, izolacijskimi ukrepi in soočanjem z novo boleznijo. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki temelji na pregledu literature. Proučili smo strokovno znanstveno literaturo na temo pacienti z duševnimi motnjami in epidemijo COVID-19. Uporabili smo sistematični pregled literature, stare manj kot 10 let, ter izločili duplikate. Uporabili smo Boolove operaterje, in sicer AND in OR. Pregledali smo bazo podatkov Medis, pridobili število hospitaliziranih pacientov pred in med epidemijo COVID-19 in uporabili statistični parni t-test za preverjanje hipoteze. Rezultati: Ugotovili smo, da se je od marca 2020 do februarja 2021 (v obdobju epidemije COVID-19) število hospitalizacij na Oddelku za psihiatrijo ni bistveno spremenilo (t(11)= 1,727, p = 0,112). V raziskovalnem obdobju je bilo zagotovljenega dovolj srednjega medicinskega kadra. Razprava: Zaradi epidemioloških razmer so se zapirale določene enote na Oddelku za psihiatrijo, kar je povzročilo, da so pacienti težje dostopali do psihiatričnih ustanov, kar pa se ni odrazilo pomembno v številu hospitalizacij.
Ključne besede: zdravstvena nega, duševna motnja, zaposlovanje, izolacija, psihološki učinek, dostop do zdravstvene obravnave
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 385; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Obravnava obsojencev na Finskem in Norveškem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Larisa Boršič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi preučujemo nordijski sistem izvrševanja kazenskih sankcij ter obravnavo obsojencev na Finskem in Norveškem. V prvem delu predstavimo glavne značilnosti in razvoj nordijskega sistema izvrševanja kazenskih sankcij. V drugem delu primerjamo finski in norveški zaporski sistem in obravnavo obsojencev ter izpostavimo ključne podobnosti in razlike. Ugotovili smo, da Nordijske države slovijo po nizki stopnji zaprtih oseb, nizki stopnji povratništva in človeških razmerah v zaporu. V dvajsetem stoletju so izvedli korenite spremembe, s katerimi so popolnoma preobrazili sistem izvrševanja kazenskih sankcij, ob koncu stoletja pa so začeli izvajati tudi alternativne kazenske sankcije. Ugotovili smo, da so za Finsko in Norveško značilni majhni zapori, visoka vključenost obsojencev v izobraževanje in delo, odprtost sistema prestajanja kazni in dobri odnosi med obsojenci ter zaporskimi delavci. Obsojencem se ob vstopu v zapor spiše osebnostni načrt, v katerem se celostno določijo aktivnosti med prestajanjem zaporne kazni. Kljub podobnostim Finskega in Norveškega sistema obravnave obsojencev, pa so razlike vidne predvsem v: 1) času trajanja izolacije v primeru kršitve, 2) času, do katerega lahko otroci v zaporu bivajo z materami, 3) trajanju obiskov, 4) velikosti zaporske populacije, 5) deležu tujcev in 6) zaposlovanju zaporskega osebja.
Ključne besede: obsojenci, obravnave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Analiza porabe easa pri obravnavi kaznivega dejanja
Luka Bedenik, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je opisan postopek obravnave kaznivega dejanja na policijski postaji, in sicer postopek obravnave kaznivega dejanja velike tatvine. Zaradi vse večjega pomanjkanja policistov na terenu in zaradi vse več potrebnega administrativnega dela, smo razčlenili in analizirali postopek obravnave kaznivega dejanja. Skušali bomo ugotoviti, ali so postopki policistov izpeljani optimalno in ali prihaja do nepotrebne izgube časa med izvedbo samih postopkov. Zaradi tega se čas prihoda policistov na kraj nujnih interventnih dogodkov povečuje. S tem se slabšajo tudi varnostne razmere, saj sta odzivni čas in čas prihoda na kraj v določenih primerih lahko ključnega pomena za zdravje ljudi oziroma za varnost njihovega premoženja. S pomočjo analize celotnega postopka obravnave kaznivega dejanja smo ugotovili določene pomanjkljivosti ter pripravili predloge za izboljšavo samega postopka. Z upoštevanjem le-teh bi se zmanjšalo administrativno delo policistov, povečala bi se strokovnost pri obravnavi kaznivih dejanj, posledično pa bi se povečal čas prisotnosti policistov na terenu, kar s preventivnim in represivnim delovanjem povečuje varnost prebivalcev.
Ključne besede: kaznivo dejanje, postopek obravnave kaznivega dejanja, izvedba procesa, obravnava kaznivega dejanja vloma, policijski postopek
Objavljeno v DKUM: 03.03.2022; Ogledov: 674; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

5.
Študija primera – delo koordinatorja zdravstvene obravnave
Albina Steiner, 2021, magistrsko delo

Opis: Demografske spremembe v družbi zahtevajo organizacijske spremembe, ki stremijo h kakovostni obravnavi pacienta in upoštevajo stroškovno učinkovitost. V Splošni bolnišnici Jesenice se je zaradi potreb uveljavil koordinator zdravstvene obravnave, ki pomembno vpliva na zadovoljstvo pacientov, njihovih svojcev in zaposlenih. Magistrsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pregledali slovensko in tujo literaturo. Predstavili smo organizacijo dela v zdravstveni negi in metode delitve dela, natančneje smo opredelili model koordiniranje primera. Predstavili smo delo koordinatorja zdravstvene obravnave v Splošni bolnišnici Jesenice. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave seznanjenosti zaposlenih v Splošni bolnišnici Jesenice z delom koordinatorja zdravstvene obravnave. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 81 anketirancev. Ugotovili smo, da je zaposlenim z daljšo delovno dobo delo KZO bolj poznano in posledično bolj pomembno, zavedajo se tudi vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe po uvedbi dela KZO. Rezultati so pokazali, da imajo zdravniki specialisti in diplomirane medicinske sestre pogostejše stike s KZO kot tehniki zdravstvene nege in zdravniki specializanti, ki jim je delo KZO tudi manj poznano. Ugotovili smo, da vloga KZO še ni povsem transparentna, ne glede na to, da začetki dela KZO v Splošni bolnišnici Jesenice segajo že v leto 2003. Poznavanje dela KZO, aktivno sodelovanje vseh članov zdravstvenega tima in dober prenos informacij so nujno potrebni za zadovoljstvo pacientov, svojcev in tudi zaposlenih, zato svetujemo, da se organizirajo redna izobraževanja o delu in učinkovitosti KZO in se delovno mesto vključi tudi v model uvajanja novozaposlenih v bolnišnici za medicinske sestre in zdravnike.
Ključne besede: organizacija dela v bolnišnici, koordiniranje primera, koordinator zdravstvene obravnave, kakovost zdravstvene oskrbe, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 1266; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

6.
Celostna obravnava mladostnika s cerebralno paralizo
Karmen Škerget, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Cerebralna paraliza je motnja gibanja, ki spada v skupino posebnih potreb. V diplomskem delu smo predstavili cerebralno paralizo vključno z vzroki, posledicami in simptomi ter opisali rehabilitacijske obravnave. Pozanimali smo se, kako je povezana kakovost otrok in mladostnikov v Sloveniji, ter s tehniko intervjuja želeli ugotoviti mladostnikovo mnenje o celostni obravnavni osebe s CP v otroštvu in v dopolnjenem 18. letu. Raziskovalna metodologija: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo z analizo strokovnih virov. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodi dela, kjer smo uporabili študijo primera. S pomočjo ugotavljanja 14 življenjskih aktivnosti Virginie Henderson smo sestavili intervju. Obravnavali smo mladostnika z II. stopnjo cerebralne paralize. Rezultati: V študiji primera smo prišli do ugotovitev, da je pacient z II. stopnjo cerebralne paralize pretežno samostojen, težave mu povzroča groba in fina motorika. Problem se kaže predvsem v družbeni izolaciji in pomanjkanju terapevtskih obravnav v dopolnjenem 18. letu starosti. Sklep: Življenje oseb s cerebralno paralizo se razlikuje v njihovi stopnji prizadetosti. Učinkovita obravnava, podpora zdravju in rehabilitacija omogoča, da je življenjska doba oseb s cerebralno paralizo skoraj enaka kot pri populaciji zdravih oseb.
Ključne besede: cerebralna paraliza, vzroki, zdravljenje, rehabilitacijske obravnave, Virginija Henderson
Objavljeno v DKUM: 09.11.2018; Ogledov: 1803; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (456,18 KB)

7.
Obravnava pacienta z duševno motnjo v nadzorovani obravnavi
Manuela Rotar, 2018, diplomsko delo

Opis: Dandanes se z duševno motnjo srečuje veliko ljudi in njihovo število z vsakim letom narašča, saj na razvoj duševne motnje vplivajo različni dejavniki. Oseba s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo ima možnost obravnave v nadzorovani obravnavi, ki se izvaja na osnovi sklepa sodišča in je pod nadzorom psihiatrične bolnišnice. Obravnava poteka v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice, v domačem okolju osebe. V diplomskem delu smo predstavili posebnosti in prednosti obravnave ter najpogostejše duševne motnje, ki se obravnavajo v nadzorovani obravnavi. Poudarili smo tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje, in ugotavljali, ali obstajajo pomanjkljivosti in slabosti vodenja bolnika v okviru nadzorovane obravnave. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili na osnovi že obstoječih pisnih virov domače in tuje strokovne literature. Ugotovili smo, da so najpogosteje obravnavane duševne motnje v nadzorovani obravnavi shizofrenija, trajne blodnjave motnje, shizoafektivna motnja, bipolarna afektivna motnja in ponavljajoča se depresivna motnja. Ker nadzorovana obravnava poteka v domačem okolju, pripomore k izboljšanju funkcionalnih sposobnosti in k večji samozavesti obravnavanega bolnika. Po drugi strani pa obravnava poseže v bolnikove pravice, glede prostovoljnega zdravljenja oziroma obravnave.
Ključne besede: Zakon o duševnem zdravju, nadzorovana obravnava, skupnostna obravnava, koordinator nadzorovane obravnave, huda in ponavljajoča se duševna motnja.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2018; Ogledov: 3116; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (929,58 KB)

8.
Pojem delavca v pravu Evropske unije
Sandra Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavan pojem delavca v pravu EU. Ta pojem služi določitvi personalne veljavnosti delovnega prava EU. Ko je osebi priznan status delavca, je upravičena do posebnega varstva. V pravu EU ni enotne opredelitve tega pojma, temveč se spreminja glede na področje uporabe. Pojem delavca v smislu člena 45 PDEU je avtonomen pojem prava EU. Za delavca se šteje oseba, ki določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v korist in po navodilih druge osebe. Enaka široka opredelitev se uporablja na področju enakega plačila in na nekaterih drugih področjih, na katerih direktive pojma delavca izrecno ne definirajo (varstvo materinstva in starševstva, kolektivni odpusti, organizacija delovnega časa), v primeru Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela pa četudi se na podlagi besedila direktive zdi, da je opredelitev pojma delavca rezervirana za nacionalne pravne sisteme. Na večini drugih področij Sodišče Evropske unije definiranje pojma delavca v smislu direktiv prepušča državam članicam in ga ne šteje za avtonomen pojem prava EU. Kljub temu pa polni učinek direktiv in splošnih načel prava EU postavljata omejitve diskreciji, ki jo imajo države članice.
Ključne besede: delavec, samozaposleni, delovno razmerje, delovnopravno varstvo, delovno pravo EU, prosto gibanje delavcev, načelo enake obravnave, Sodišče Evropske unije
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 1603; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

9.
SODOBNI PRISTOPI OBRAVNAVE OSEB Z DOWNOVIM SINDROMOM
Mojca Lenart, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča. V diplomskem delu smo predstavili Downov sindrom, sodobne pristope obravnav oseb z Downovim sindromom in zdravstveno obravnavo otroka z Downovim sindromom. Opisali smo, kaj je Downov sindrom, zakaj nastane in njegove značilnosti. Predstavili smo sodobne procese obravnav, v katere so vključene osebe z Downovim sindromom, ki bivajo v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. Raziskovalna metodologija. Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija. S primarnimi in sekundarnimi viri (z udeležbo na delovni enoti, kjer biva uporabnica, z intervjujem zaposlenih na delovni enoti in empiričnih evidencah, zbranih v dosjejih o primeru) smo izvedli študijo primera. Rezultati. Ugotovili smo, da 14 osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginii Henderson zagotavlja kakovostno in kontinuirano zdravstveno nego deklice z Downovim sindromom. Sodobni pristopi obravnav in programov v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava dekličino življenje približajo življenju, ki ga živijo ljudje, ki teh motenj nimajo. Diskusija in zaključek. Medicinska sestra, ki pri osebah z Downovim sindromom izvaja zdravstveno nego, mora dobro poznati značilnosti tega sindroma in individualne potrebe posameznika. Potrebnega je veliko strokovnega znanja, praktičnih izkušenj, potrpežljivosti, opazovanja in empatije ter sprotnega prilagajanja individualnega načrta potrebam posameznika.
Ključne besede: Downov sindrom, medicinska sestra, zdravstvena nega, lastnosti otrok, ZUDV Dornava, sodobni pristopi obravnave.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 2470; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (827,56 KB)

10.
VPELJAVA CELOVITEGA MODELA OBRAVNAVE IZJEM ZNOTRAJ STORITVENO USMERJENE ARHITEKTURE
Andrej Kocbek, 2014, doktorska disertacija

Opis: Storitveno usmerjena arhitektura predstavlja evolucijo porazdeljenih računalniških sistemov in temelji na konceptih interoperabilnih storitev. Ena izmed vidnejših pomanjkljivosti storitveno usmerjene arhitekture je njena pomanjkljiva podpora obravnavi izjem. To predstavlja precejšnjo oviro pri gradnji kompleksnih in za izvedbo nalog ključno pomembnih aplikacij. Učinkovita obravnava izjem v poslovnih procesih in orkestriranih spletnih storitvah tako predstavlja atribut zanesljivosti izvajanja modelov poslovnih procesov. V doktorski disertaciji se osredotočimo na vpeljavo celovitega modela obravnave izjem znotraj storitvene usmerjene arhitekture. V ta namen predlagamo formalni model za specifikacijo obravnave izjem na osnovi politik in strategij obravnave izjem v modelih poslovnih procesov z namenom vzpostaviti in omogočiti večjo odpornost procesov na izjeme. Predlagani formalni model podamo s pomočjo matematičnega zapisa. S formalnim modelom naslovimo izpostavljene pomanjkljivosti obravnave izjem procesno usmerjenih izvršljivih jezikov v storitveno usmerjeni arhitekturi. Formalni model je zasnovan tako, da je neodvisen od procesnega jezika. Izvedljivost formalnega modela preverimo z njegovo preslikavo v jezik za izvajanje poslovnih procesov (BPEL), ki predstavlja de-facto standard za orkestracijo storitev znotraj storitveno usmerjene arhitekture. Učinkovitost predlaganega formalnega modela preverimo z merjenjem kompleksnosti procesnih modelov ob podpori uporabe procesno usmerjenih metrik.
Ključne besede: storitveno usmerjena arhitektura, obravnava izjem, politika obravnave izjem, upravljavec izjem, poslovni proces, BPEL
Objavljeno v DKUM: 28.03.2014; Ogledov: 2089; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

Iskanje izvedeno v 1.4 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici