1. Razvoj družinske pismenosti pri malčkihMojca Mramor, 2021, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Razvoj družinske pismenosti pri malčkih je znotraj družinskega okolja spodbuditi skupno branje ter sodelovanje več generacij. V ta namen je navedena raznolika in kakovostna otroška literatura ter nabor dejavnosti, ki jih zajema družinska pismenost. Delo je ustvarjeno z željo po ozaveščanju in opolnomočenju staršev oz. otrokovih pomembnih odraslih o esencialnosti družinske pismenosti in vrednosti slednje za otrokov razvoj. V teoretičnem delu je tako predstavljen pojem družinske pismenosti in njena vloga pri otrokovem razvoju. Predstavljeni so gradniki bralne pismenosti in veščine, ki naj bi jih malček znotraj teh usvajal. Opredeljena je slikanica in navedene iztočnice, na katere se lahko opremo ob iskanju kakovostnih slikaniških del. Pri raziskovanju so uporabljene deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize, metoda sinteze, komparativna metodo in metoda praktičnega dela. V praktičnem delu diplomske naloge je opravljena multimodalna analiza štirih izbranih slikanic. Sledi šest povzetkov iz del izvirajočih dejavnosti, ki so izvedene na neslučajnostnem vzorcu treh malčkov, in opis odzivov otrok. Poudarjen je model celostnega branja slikanice. Ugotovljeno je, da malčki, ob prisotnosti njemu pomembnih odraslih, z veseljem sodelujejo v dejavnostih družinske pismenosti. Pri tem so potrebne prilagoditve glede na otrokov razvoj. Posega se po kakovostnih delih in otroka aktivno vključuje v dejavnosti. Malčki imajo branje radi in ob pozitivnih izkušnjah kažejo velik interes zanj.
Ključne besede: Družinska pismenost, kakovostna slikanica, multimodalna analiza, malčki, obravnava slikanice.
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (3,48 MB) |
2. BRANJE SLIKANIC V TRETJEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLEAnja Ledinek, 2015, magistrsko delo Opis: Za bogato doživeto zgodbo slikanice je potrebno upoštevati verbalni in vizualni del slikanice – celostno branje. Namen magistrskega dela je bil preučiti dosedanji način obravnave slikanic in posledično razumevanje ter izboljšati razumevanje po dodatnem poglabljanju v likovni del. Cilj raziskave – izboljšanje strategije branja slikanice s poudarkom na doslej zanemarjenem vizualnem kodu – je bil dosežen z izpeljavo akcijske raziskave v štirih korakih, in sicer s poudarkom na vedno večjem poglabljanju v vizualni del. V raziskavo je bilo vključenih trinajst učencev tretjega razreda osnovne šole. Po vsakem izmed izvedenih korakov so učenci individualno ustno odgovarjali na vprašanja odprtega tipa. Odgovori so bili zvočno posneti in zatem transkribirani ter obdelani na nivoju deskriptivne statistike. Z vprašalnikom smo želeli ugotoviti, iz katerega dela slikanice (iz verbalnega, iz vizualnega ali iz kombinacije verbalnega in vizualnega dela) so učenci za posamezni odgovor pridobili informacije. Iz analize odgovorov je razvidno, da so učenci v vedno večji meri pridobivali informacije iz vizualnega dela slikanice in jih nato smiselno usklajevali s tistimi iz besedila. V zadnjem koraku (obravnava slikanice brez besedila) so učenci pokazali usvojeno znanje in oblikovali zgodbo zgolj na podlagi slik. Akcijska raziskava je bila učinkovita, saj so se učenci začeli zavedati pomena ilustracij v slikanicah.
Ključne besede: slikanica, vizualni del slikanice, akcijska raziskava, celostno branje, obravnava slikanic pri pouku
Objavljeno: 12.10.2015; Ogledov: 1792; Prenosov: 244
Celotno besedilo (2,04 MB) |
3. VIZUALNA PISMENOST - SLIKANIŠKA PISMENOSTAnja Pukšič, 2014, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je zajet pregled teorije slikanice, v kateri igrata pomembno vlogo slikovni in besedilni del. Zaznavanje obeh delov (besedilnega in slikovnega) je izjemnega pomena. Strokovnjaki nas opozarjajo na nove oblike poučevanja pismenosti, kjer je ključnega pomena predstavljena vizualna pismenost. Slikanico so včasih obravnavali ob reprezentativnem odlomku ali kot integralno besedilo, tako da je učiteljica prebrala del besedila in predstavila mimohod ilustracij. In kaj je to pomenilo za otroke? Seveda tak pristop ni spodbuden, kajti slikanico je treba obravnavati na način, da imajo vsi učenci dostop do slikovnega in besedilnega dela hkrati oziroma simultano. Pri obravnavi slikanice v šoli je zelo pomembno učiteljevo poznavanje učencev in njihove razvojne stopnje, saj lahko na podlagi tega znanja izbere primerna dela. Izbira primernega dela pa seveda ni dovolj, pomembna je obravnava le-tega.
Skozi eksperiment v drugem, empiričnem delu najprej učencem omogočimo sinhrono recepcijo slikanice, nato nas zanima, kako zaznajo, razumejo in vrednotijo književne osebe, književni čas, književni prostor in književno dogajanje ter katere slikaniške signale pri tem uporabljajo. Prav tako nas zanima zmožnost domišljijskega dopolnjevanja besedilnega sveta. Primerjali smo tudi kašna je stopnja vživljanja v fazi poglabljanja doživetja in sicer pri učencih, ki so bili deležni sinhrone recepcije slikanice ter pri učencih, ki so bili pri obdelavi slikanice deležni le besedilnega dela slikanice. V 3. razredu izvedemo učno uro književnosti s slikanico Saše Vegri: Jure kvak kvak. Analiza in rezultati izvedene učne ure pokažejo, da so se učenci, ki so bili deležni sinhrone recepcije slikanice v večji meri vživeli v književno osebo kot učenci, ki so bili pri obravnavi slikanice deležni le besedilnega dela. Rezultati tudi kažejo, da učenci za razumevanje in vrednotenje slikanice v večji meri uporabljajo vizualne signale in v manjši meri besedilne slikaniške signale. Večina učencev pa tudi nima težav pri domišljijskem dopolnjevanju besedilnega sveta ter pri razlikovanju med realnim in domišljijskim svetom.
Ključne besede: slikanica, ilustracija, osnovni likovni elementi vizualne komunikacije, obravnava slikanice, vizualna pismenost
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 2016; Prenosov: 283
Celotno besedilo (3,55 MB) |
