| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 97
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstveno negovalna obravnava pacienta z adrenalno krizo
Karli Ornik, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Adrenalna kriza je akutno stanje, ki se najpogosteje pojavlja pri pacientih s primarno insuficienco nadledvične žleze. Gre za potencialno smrten dogodek. Splošni simptomi in redkost bolezni pa zdravstvenemu kadru na urgentnih oddelkih omejujejo optimalno zdravstveno obravnavo. Namen diplomskega dela je opredeliti adrenalno krizo kot urgentno stanje pri pacientih z insuficienco nadledvične žleze ter opisati zdravstveno-negovalno obravnavo pacienta z adrenalno krizo. Raziskovalne metode: Izvedli smo integrativni pregled znanstvene in strokovne literature. Uporabljeni sta bili deskriptivna in komparativna metoda dela. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL in SAGE. Potek iskanja pa je prikazan z diagramom PRISMA po metodi vsebinske analize. Rezultati: V končni pregled smo vključili šest člankov. Zdravstvena obravnava zajema sprejem pacienta, neprekinjen nadzor pacientovih vitalnih funkcij in njihovo dokumentiranje. Sledijo preiskave, aplikacija terapije po naročilu zdravnika ter zdravstveno-vzgojno delo. Razprava in sklep: Pacienta obravnavamo po procesni metodi dela z ugotavljanjem potreb (opazovanje, merjenje, fizični pregled, negovalna in medicinska anamneza, pridobitev informacij od svojcev). Na področju adrenalne krize je zaradi redkosti bolezni in nespecifičnosti simptomov pomembna edukacija zdravstvenega osebja na urgentnih oddelkih, saj premalo znanja vodi v neoptimalno zdravstveno obravnavo. Bistvenega pomena je tudi zdravstveno-vzgojno delo, namenjeno pacientom in svojcem.
Ključne besede: Adrenalna kriza, zdravstvena obravnava, pacient, insuficienca nadledvične žleze.
Objavljeno: 30.11.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (952,90 KB)

2.
Stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči
Alja Podmenik, 2021, magistrsko delo

Opis: V nalogi obravnavamo stališča staršev otrok s posebnimi potrebami do realizacije dodatne strokovne pomoči. V Sloveniji je dodatna strokovna pomoč omogočena otrokom s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo in izvedli polstrukturirane intervjuje. Želeli smo ugotoviti, kakšna stališča imajo starši otrok, ki so usmerjeni v program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo do izvajalcev dodatne strokovne pomoči in aspektov njihovega dela ter proučiti načine izvajanja dodatne strokovne pomoči in odnos staršev do teh realiziranih načinov. Intervjuvali smo osem staršev otrok s posebnimi potrebami, ki imajo odločbo o usmeritvi in so vključeni v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki se izvaja na redni osnovni šoli. Vključeni v raziskavo imajo pozitivna stališča do izvajalcev dodatne strokovne pomoči. Menijo, da s pomočjo le-te njihovi otroci lažje dosegajo predvidene cilje in so v širšem okolju uspešnejši. Načini izvajanja dodatne strokovne pomoči so se izkazali kot pomoč in podpora tako staršem kot otrokom. Med izvajalci dodatne strokovne pomoči poteka dvosmerna komunikacija, ki se je pokazala kot uspešna, saj v takšni vrsti sodelovanja otrok s posebnimi potrebami lažje premaguje primanjkljaje, ovire oziroma motnje.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, starši otrok s posebnimi potrebami, dodatna strokovna pomoč, pedagoška obravnava, vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 97; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (879,57 KB)

3.
Razvoj družinske pismenosti pri malčkih
Mojca Mramor, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Razvoj družinske pismenosti pri malčkih je znotraj družinskega okolja spodbuditi skupno branje ter sodelovanje več generacij. V ta namen je navedena raznolika in kakovostna otroška literatura ter nabor dejavnosti, ki jih zajema družinska pismenost. Delo je ustvarjeno z željo po ozaveščanju in opolnomočenju staršev oz. otrokovih pomembnih odraslih o esencialnosti družinske pismenosti in vrednosti slednje za otrokov razvoj. V teoretičnem delu je tako predstavljen pojem družinske pismenosti in njena vloga pri otrokovem razvoju. Predstavljeni so gradniki bralne pismenosti in veščine, ki naj bi jih malček znotraj teh usvajal. Opredeljena je slikanica in navedene iztočnice, na katere se lahko opremo ob iskanju kakovostnih slikaniških del. Pri raziskovanju so uporabljene deskriptivna metoda, metoda klasifikacije, metoda analize, metoda sinteze, komparativna metodo in metoda praktičnega dela. V praktičnem delu diplomske naloge je opravljena multimodalna analiza štirih izbranih slikanic. Sledi šest povzetkov iz del izvirajočih dejavnosti, ki so izvedene na neslučajnostnem vzorcu treh malčkov, in opis odzivov otrok. Poudarjen je model celostnega branja slikanice. Ugotovljeno je, da malčki, ob prisotnosti njemu pomembnih odraslih, z veseljem sodelujejo v dejavnostih družinske pismenosti. Pri tem so potrebne prilagoditve glede na otrokov razvoj. Posega se po kakovostnih delih in otroka aktivno vključuje v dejavnosti. Malčki imajo branje radi in ob pozitivnih izkušnjah kažejo velik interes zanj.
Ključne besede: Družinska pismenost, kakovostna slikanica, multimodalna analiza, malčki, obravnava slikanice.
Objavljeno: 17.11.2021; Ogledov: 75; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

4.
Davčno-Pravna ureditev kriptovalut
Aljaž Petrovič, 2021, diplomsko delo

Opis: Kriptovalute so popularna tema, za katero še zdaj nimamo vseh odgovorov glede na njihovo davčno-pravno ureditev tako v Sloveniji kot drugje po svetu. Pomanjkanje enotne definicije kriptovalut državam oteži umestitev kriptovalut v njihovo obstoječo zakonodajo in posledično njihovo davčno obravnavo. Države so tako prepuščene same sebi, da uspešno obdavčijo dobičke iz kriptovalut. Nekatere države se zgledujejo po drugih, naprednejših državah in tako samo prenesejo njihovo obravnavo v svojo zakonodajo. Imamo pa tudi države, ki so se lotile davčne obravnave kriptovalut na svoj način. Ena izmed teh držav je tudi Slovenija. Tako imamo v praksi različne davčno-pravne ureditve kriptovalut v državah, ki so posledično zanimive za medsebojno primerjavo. Mi smo te primerjave v delu tudi predstavili.
Ključne besede: kriptovalute, davčna obravnava kriptovalut, pravna ureditev kriptovalut, izboljšave davčno-pravne ureditve kriptovalut v RS.
Objavljeno: 08.11.2021; Ogledov: 152; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (670,33 KB)

5.
Ocena učinkovitosti programa skupnostne psihiatrične obravnave in kakovost življenja (vključenih) uporabnikov
Danijela Čurič Korpar, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) je namenjena zdravljenju in pomoči ljudem s hudimi in ponavljajočimi se težavami v duševnem zdravju. Metode: V kvantitativnem delu raziskave je sodelovalo 80 pacientov, ki so vključeni v Skupnostno psihiatrično obravnavo Zdravstvenega doma Murska Sobota (ZD MS), in 80 oseb z duševno boleznijo, ki niso vključeni v Skupnostno psihiatrično obravnavo Zdravstvenega doma Murska Sobota. V sklopu kvalitativnega dela raziskave je bilo izvedenih 12 intervjujev s pacienti, ki so vključeni v program SPO ZD MS. Rezultati: Pacienti, ki so vključeni v SPO ZD MS, izkazujejo nižje stopnje zadovoljstva z izbranimi vidiki kakovosti življenja v primerjavi s pacienti, ki niso vključeni v SPO ZD MS. Udeleženci so zadovoljni z delovanjem službe SPO ZD MS. Ugotovljen je bil vpliv na spremembe v življenju na socialnem, zaposlitvenem, finančnem in izobraževalnem področju, pri spoprijemanju s težavami ali stiskami, izboljšanju telesnega zdravja, v odnosu do sebe ter v izboljšanju vsakodnevnega funkcioniranja. Razprava in sklep: Ugotavljamo učinkovito delovanje službe SPO ZD MS in vpliv na kakovost življenja oseb. Rezultati so pokazali nezadovoljstvo z naslednjimi področji kakovosti življenja: življenje v celoti, število in kakovost prijateljstev, spolno življenje, zdravje in duševno zdravje. V prihodnje se je treba usmeriti na izboljšanje področij kakovosti življenja, ki jih posamezniki ocenjujemo kot kritična, in raziskavam na področju kakovosti življenja oseb s težavami v duševnem zdravju.
Ključne besede: kakovost življenja, skupnostna psihiatrična obravnava, duševna bolezen
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 143; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

6.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi bolnika z globoko vensko trombozo
Karmen Borko, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: globoka venska tromboza nastane, kadar krvni strdek zamaši veno, ki leži globoko v notranjosti. Globoka venska tromboza se kaže z oteklino, bolečino, razširjenimi venami na prizadeti okončini in eritemom. Namen pregleda literature je raziskati vlogo medicinske sestre pri zdravstveni obravnavi in zdravstveni vzgoji bolnika z globoko vensko trombozo. Metode: uporabili smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature ter metodo kompilacije. Literaturo smo iskali na osnovi raziskovalnega vprašanja in pri tem upoštevali smernice po PRISMA, oceno člankov smo opravili z Joanna Brihggs Institutes ocenjevalnim orodjem, sintezo člankov pa smo naredili po korakih tematske analize. Rezultati: na podlagi analize 6 raziskav smo izpostavili 4 podkategorije. Podkategorije, ki so izpostavljene za vlogo medicinske sestre, so: ocenjevanje tveganja za nastanek globoke venske tromboze, svetovanje bolniku o preprečevanju globoke venske tromboze in preprečevanju zapletov, motiviranje k telesni aktivnosti in spodbujanje k čimprejšnjemu vstajanju iz postelje, uporaba kompresije in kompresijskih naprav. Razprava in sklep: medicinska sestra, pouči bolnika o simptomih, ki nakazujejo na globoko vensko trombozo, ter oceni ogroženost bolnika za nastanek le - te. Za preprečevanje nastanka globoke venske tromboze medicinska sestra pomaga bolniku pri čimprejšnjem vstajanju iz postelje ter mu pomaga ali pa ga spodbuja k telesni aktivnosti. Medicinska sestra mora znati rokovati z mehaničnimi kompresijskimi napravami, prav tako pa mora znati pravilno nameščati kompresijske povoje in nogavice.
Ključne besede: globoka venska tromboza, zdravstvena obravnava, medicinska sestra, bolnik, poučevanje
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 182; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (461,92 KB)

7.
Zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo v urgentni dejavnosti
Sabina Kopun, 2021, diplomsko delo

Opis: Zadovoljstvo pacientov povezujemo s pričakovanji pacientov, njihovimi izkušnjami, komunikacijo, čakalni časom ter urejenostjo prostorov. Namen diplomske naloge je opredeliti zadovoljstvo pacientov v urgentni dejavnosti ter z raziskavo ugotoviti stopnjo zadovoljstva pacientov in kakovost obravnave v urgentni dejavnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna ne- eksperimentalna metoda raziskovanja. Kot merski instrument smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Pridobljene rezultate smo grafično in tabelarno prikazali v Microsoft Office 2010 in Microsoft Excel 2010. Pogostejši razlog obravnave v urgentni ambulanti je za 58 anketirancev (58 %) bila poškodba. Čakalni čas od končane triaže do ambulantne obravnave je 39 anketirancev (39 %) opredelilo, da so čakali od pol ure do eno uro. Čas obravnave v urgentnih ambulantah je za 39 anketirancev (39 %) potekal hitro. 68 anketirancev (68 %) je bilo mnenja, da si je zdravnik vzel dovolj časa za obravnavo. 60 anketirancev (60 %) je zadovoljnih z obravnavo v urgentnem centru, mlajši pacienti izkazujejo večjo zadovoljstvo s kakovostjo zdravstvene obravnave v primerjavi s starejšimi. Ugotovitve in pričakovanja pacientov so dejavniki, ki vplivajo na večje zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih na urgentnem centru. Velikega pomena predstavlja izvajanje zanimanja uporabnikov glede zadovoljstva in strmenje k boljšemu delovanju. Skozi mnenje anketirancev v naši raziskavi na zadovoljstvo v urgentnem centru smo ugotovili, da bi si anketiranci želeli večji poudarek na nasvetih, opozorilih, na katere naj bodo pozorni, na več časa za pogovor z medicinsko sestro.
Ključne besede: Urgentna dejavnost, zadovoljstvo, pacient, kakovost, zdravstvena obravnava
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 297; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (798,47 KB)

8.
Obravnava in izvedba muzikala v 4. in 5. razredu osnovne šole
Maja Sitar, 2021, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili glasbeno obliko muzikal, danes poznano po celem svetu. Predstavili smo njegove začetke, razvoj ter njegovo vlogo danes. V empiričnem delu smo želeli raziskati, ali učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v 4. in 5. razredu, pri pouku glasbene umetnosti obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal. V raziskavi je sodelovalo 100 osnovnošolskih učiteljev 4. in 5. razreda. Podatke smo zbirali v mesecu septembru 2020 s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil ustvarjen v aplikaciji za spletno anketiranje 1ka. Podatke smo statistično obdelali v programu SPSS. S pomočjo tabel smo prikazali dobljene rezultate in jih interpretirali. Odgovore na odprta vprašanja smo kategorizirali, kategorije smo nato tabelarično predstavili. Pri analizi rezultatov smo uporabili naslednje statistične metode: absolutne (f) in odstotne frekvence (f %), ꭓ² preizkus hipoteze in Kullbackov test. Rezultati so pokazali, da je izvedba muzikala odvisna od okolja poučevanja učitelja. Ugotovili smo, da poučevanje, izvedba in število ur, ki jih učitelji namenijo obravnavi in izvedbi muzikala, niso odvisni od starostne skupine učitelja. Raziskava je pokazala, da učitelji na razredni stopnji obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal.
Ključne besede: glasbena umetnost, muzikal, obravnava in izvedba muzikala, muzikal za otroke, razredna stopnja
Objavljeno: 25.01.2021; Ogledov: 353; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

9.
Stališča vzgojiteljev in staršev do zgodnje obravnave otrok
Simona Jereb, 2020, magistrsko delo

Opis: Zgodnja obravnava spodbuja otrokovo zdravje, razvijanje sposobnosti, zmanjšuje razvojne zaostanke in spodbuja vlogo staršev pri vzgojno-izobraževalnih ciljih otroka. Ima pomemben vpliv na usmeritev otrok s posebnimi potrebami, kajti skrbi za nadaljnje lažje delo glede na njihove potrebe. Traja vse od rojstva do vstopa otrok v osnovno šolo. Namen magistrskega dela je bil raziskati stališča zgodnje obravnave vzgojiteljev predšolskih otrok, pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok in staršev otrok, ki imajo otroka, vključenega v proces zgodnje obravnave. Želeli smo raziskati razlike glede na osebo in starost anketiranih oseb. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši iz Vrtca Anice Černejeve, Vrtca Mavrica Vojnik, Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica in Vrtca Slovenske Konjice. Zanimalo nas je, kakšna stališča do zgodnje obravnave imajo starši, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, kakšno je znanje staršev in strokovnih delavcev na področju zgodnje obravnave ter ali imajo starši, vzgojitelji predšolskih otrok in vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev različen pogled na proces zgodnje obravnave. Pri tem so nas zanimale razlike v stališčih do zgodnje obravnave glede na osebo in starost. Oseba je spremenljivka, ki nam pove, ali je anketiranec v razmerju do otroka njegov vzgojitelj, pomočnik vzgojitelja ali starš. Podatke, pridobljene z anketiranjem, smo nato statistično obdelali z računalniškim programom SPSS, ki se uporablja pri statični obdelavi podatkov. Uporabili smo analitične obdelave podatkov: frekvenčno distribucijo spremenljivk, osnovno deskriptivno statistiko in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Rezultati raziskave nas opozarjajo, da obstajajo v stališčih do zgodnje obravnave statistično značilne razlike med vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev, vzgojitelji predšolskih otrok in starši. Staršem niso v tolikšni meri zagotovljena dodatna izobraževanja na področju zgodnje obravnave kot vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev. Statistično značilne razlike glede na starost smo ugotovili pri pridobivanju znanja s pomočjo strokovne literature in pri trditvi glede spoštljivega odnos med strokovnimi delavci in starši.
Ključne besede: zgodnja obravnava, predšolsko obdobje, stališče, starši, strokovni delavci
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 311; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

10.
Izkušnje negovalnega osebja z zagotavljanjem paliativne oskrbe v domovih za starostnike
Anja Šket, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Število starejših oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno oskrbo v domovih za starejše, narašča. Pomembno je, da imajo člani tima zdravstvene nege in oskrbe dovolj znanja in izkušenj o paliativni oskrbi in jo ustrezno vključujejo v svoje delo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja z metodo fokusnih skupin članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize. Rezultati: Oblikovali smo tri glavne vsebinske sklope: Izkušnje zaposlenih, Ovire in težave zaposlenih v paliativni oskrbi ter Poznavanje paliativne oskrbe. Zaposleni imajo dovolj izkušenj za izvajanje paliativne oskrbe, vendar jim primanjkuje znanja, navodil in smernic za pravočasno vključevanje in kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe. Potrebno bi bilo izobraževanje zaposlenih in več vključevanja paliativne oskrbe v času šolanja. Razprava in sklep: Poznavanje paliativne oskrbe je med člani tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike slabo. Potrebna so dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Zaposleni se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem kadra in pomanjkanjem usposobljenega tima paliativne oskrbe. Temeljnega pomena je usmerjanje in vključevanje svojcev v obravnavo, saj so svojci premalo vključeni in seznanjeni s paliativno oskrbo.
Ključne besede: zdravstvena nega in oskrba, medicinske sestre, paliativna obravnava, starostnik
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 708; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (481,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici