| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Termična analiza mrazišč Trnovskega gozda : magistrsko delo
Jakob Slavič, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati termične vzorce Trnovskega gozda s posebnim poudarkom na mrazišču Smrekova draga. Mrazišča predstavljajo lokalni klimatski pojav, katerega določa temperaturni obrat. Gre za reliefno depresijo manjših razsežnosti s posebnimi tlemi v katerih se akumulira hladen zrak, kar se pa manifestira tudi na vegetaciji. Pogoje za nastanek mrazišč primarno določa sevalna bilanca, oziroma energijska bilanca Zemlje. Zmožnost radiacijskega ohlajanja oblikuje nizke temperature pri tleh. Takšne razmere so pogojene z letnim časom, nadmorsko višino, tlemi, zaprtostjo reliefa in prevetrenostjo območja. Rezultati temeljijo na terenskem zbiranju podatkov čez vse štiri letne čase v letu 2022/2023. Nekateri podatki so bili zbrani na terenu z brezpilotnim letalnikom, nekaj podatkov pa smo analizirali s pomočjo satelitskih podob Landsat. Ugotavljamo, da so pogoji za nastanek temperaturnega obrata in s tem mrazišča na območju Smrekove drage najbolj ugodni v zimskih in jesenskih mesecih. Takšne ocene smo lahko podali, tako po analizi letnega merjenja temperatur zraka, kakor tudi s strani termičnih satelitskih podob. Tako potrjujemo, da je uporaba Landsat podob, primerna metoda za odkrivanje in spremljanje jezer hladnega zraka in tal, ni pa primeren pristop za natančnejši uvid v termično polje tovrstnih globeli. Na podlagi podatkov merilnih postaj opažamo pozitivno korelacijo med nižanjem temperatur v Smrekovi dragi in vegetacijskim pasom lišajev, ruševja in mahov na dnu. S tem potrjujemo dejstvo, da so najnižje temperature mrazišč na dnu depresije, obenem pa ima na oblikovanje takšnih pogojev vpliv tudi relativna vlaga. Za boljšo analizo temperaturnih vzorcev mrazišč, predlagamo uporabo brezpilotnih letalnikov opremljenih z termično kamero. Na podlagi le te je v mrazišču bilo identificiranih nekaj skalnatih vrzelih, ki omogočajo dotok hladnega zraka iz podzemlja. S analizo temperature tal potrjujemo tudi tezo, da so poleti reliefne kraške depresije lahko tudi toplejše od okolice, čeprav se na mikro-nivoju temperature zraka lahko spustijo do 0 °C.
Ključne besede: temperaturni obrat, mrazišča, daljinsko zaznavanje temperatur tal
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,19 MB)

2.
Primerjava kadrov in nalog občinske uprave, občinskih organov in režijskega obrata občine bohinj v obdobju 2014-2022
Mitja Arh, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo obravnava primerjavo kadrov in nalog občinske uprave, občinskih organov ter Režijskega obrata Občine Bohinj. V diplomski nalogi smo primerjali število zaposlenih na občinski upravi Občine Bohinj ter zaposlenih na Režijskem obratu, njihovo izobrazbeno strukturo. Zanimalo nas je, kako je občina v letih od 2014 do 2022 skrbela za napredovanje zaposlenih, kako je bila plačana delovna uspešnost delavcev ter kako je občina poskrbela za nadaljnja izobraževanja in izpopolnjevanja svojih zaposlenih. Raziskali in ugotovili smo, kakšne naloge in dela so bila namenjena določenim izobrazbenim strukturam v občini, koliko ljudi je delalo na posameznih področjih in kakšen je bil trend zaposlovanja v letih 2014 do 2022. Opravili smo tudi anketo o zadovoljstvu trenutno zaposlenih uslužbencev na občinski upravi Občine Bohinj in zaposlenih uslužbencev in vodij posameznih sektorjev na Režijskem obratu Občine Bohinj, s katero smo ugotovili, na katerih področjih dela so zaposleni delavci, katerih seminarjev in usposabljanj so se v teh letih udeleževali, kako pogosto so se udeleževali seminarjev in usposabljanj, kdo jih je nanje napotil, ali jih je udeležba na seminarjih motivirala za nadaljnje delo in če jim je koristila pri delu, ki so ga opravljali.
Ključne besede: kadri, občinska uprava, seminarji, Režijski obrat, Občina Bohinj
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 258; Prenosov: 30  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
Analiza investicije v mesno- predelovalni obrat - študija primera
Anja Vozel, 2021, diplomsko delo

Opis: Razvoj dopolnilnih dejavnosti ima velik vpliv predvsem na manjših kmetijah, ki nimajo intenzivne proizvodnje in se ne preživljajo samo z delom na kmetiji. Povpraševanje po domačih izdelkih, ki jih dobimo iz lokalnih kmetij iz leto v leto raste, za to je razvoj v tej smeri še kako pomemben. V diplomskem delu smo analizirali možnost uvedbe dopolnilne dejavnosti pridelave mesa na lastni kmetiji. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za trenutno stanje na kmetiji ocenili ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno mesa lisastega goveda in lastno ceno mesa goveda angus, neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosa itd.). V kalkulacijah smo upoštevali krmne obroke za vse kategorije živali vse do klavne mase. S pomočjo le teh smo izračunali kakšno je pokritje na pitanca. Kalkulacije so bile razvite za trenutno stanje na kmetiji pri vzreji lisastega goveda in načrt v prihodnost, ko bi vključili vzrejo goveda angus ter prodajali meso na domu. Rezultati analize so pokazali, da je investiranje v mesno predelovalne prostore finančno upravičena. Povratek investicije je bil v analiziranem primeru ob upoštevanju konstantnega letnega toka, v petem letu, ko je obrestna mera, (r = 3,00 %) in NSV = 3.285,03 €.
Ključne besede: Investicija, dopolnilna dejavnost, mesni obrat
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 832; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

4.
Razlika med pričakovanji in zaznavo kakovosti logističnih storitev nastanitvenega obrata
Milena Kajba, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Kakovost storitev je v današnjem poslovnem svetu ključ do uspešnega poslovanja podjetij in glavni akter pri določanju konkurenčne prednosti. Ponudba storitev turističnih podjetij se iz dneva v dan veča, s tem pa tudi tekmovalnost konkurenčnih podjetij. Raziskava kakovosti storitev omogoča nenehen razvoj, sposobnost odziva na spremembe povpraševanja, zadovoljevanje odjemalcev in s tem povezano konkurenčno prednost, ki je nujno potrebna na hitro razvijajočem se turističnem trgu. Zato se raziskavam turističnih trgov in odjemalcev turističnih storitev pripisuje vedno večji pomen. S pomočjo merjenja kakovosti storitev lahko nastanitven obrat definira kritična področja, ki so potrebna izboljšav, in področja, ki pozitivno vplivajo na poslovanje turističnih podjetij. Raziskavo kakovosti logističnih storitev v izbranem nastanitvenem obratu bomo naredili s pomočjo metode AHP, ki nam bo podala obtežitve posameznih kriterijev, in z metodo SERVQUAL, s katero bomo pridobili utežene vrednosti kriterijev in njihovih podkriterijev. S pomočjo rezultatov obeh metod bomo določili oceno pomembnosti posameznih podkriterijev in kriterijev.
Ključne besede: kakovost logističnih storitev, odjemalec, nastanitven obrat, AHP, SERVQUAL
Objavljeno v DKUM: 28.02.2019; Ogledov: 1069; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (984,90 KB)

5.
Temperaturni obrat in termalni pas v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico
Martin Marič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Temperaturni obrat in termalni pas sta dva topoklimatska pojava, ki sta v Slovenskih goricah v veliki meri vplivala na razširjenost vinogradništva in sadjarstva. V članku smo z meritvami in analizami dokazali prisotnost temperaturnega obrata in termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Analizirali smo tudi v katerih vremenskih tipih pojava nastaneta in v katerih sta najintenzivnejša. S pomočjo meritev smo skušali dokazati spodnjo mejo termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico.
Ključne besede: klimatogeografija, temperaturni obrat, termalni pas, Slovenija, Slovenske gorice
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1299; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (422,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
POJEM KOLEKTIVNIH ODPUSTOV
Staša Zabukošek, 2016, diplomsko delo

Opis: Nastanek gospodarske krize je že pred leti povzročil spremembe gospodarstva, ki se odražajo tako v Republiki Sloveniji, kot v ostalih državah članicah Evropske Unije še danes. Najbolj so te spremembe občutile nestabilne gospodarske družbe, ki jih je kriza pripeljala do velikega števila odpuščanj delavcev iz poslovnih razlogov oziroma kolektivnih odpustov. Gospodarske družbe morajo v teh primerih ravnati v skladu z določili o kolektivnih odpustih, ki jih na mednarodni ravni ureja Direktiva Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, na nacionalni ravni Republike Slovenije pa to ureja Zakon o delovnih razmerjih, v členih od 98 do 103. V diplomskem delu je najprej predstavljena ureditev kolektivnih odpustov po Direktivi Sveta 98/59/ES s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča Evropske Unije, ki je preko svojih sodb podalo pomembno razlago posameznih določb ter široko opredelilo posamezne pojme omenjene Direktive. To razlago določb in pojmov morajo upoštevati vse države članice Evropske Unije, tudi Republika Slovenija. Na koncu je predstavljena še slovenska pravna ureditev kolektivnih odpustov, s pomočjo sodne prakse slovenskih sodišč.
Ključne besede: kolektivni odpust, obrat/podjetje, prenehanje dejavnosti podjetja, presežni delavci, kriteriji za določitev presežnih delavcev, program razreševanja presežnih delavcev
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1199; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (189,97 KB)

7.
Vrstni obrat in premiki v funkcionalnih tipih rastlin v primarni sukcesiji na rečnih prodiščih
Marija Meznarič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Prodišča so obrežne ali osrednje rečne naplavine, ki jih ustvarja in nenehno spreminja rečni tok. Morfološko heterogeno in dinamično okolje prodišč je omogočilo razvoj različnih habitatov in veliko pestrost vrst in združb. Z raziskavo v okviru disertacije smo želeli prispevati k razumevanju poglavitnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na vegetacijo prodišč v procesu primarne sukcesije. Cilji, ki smo si jih zastavili v raziskavi so se navezovali tako na proučevanje vrstnega obrata skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji (spreminjanje sestave rastlinskih vrst v časovni seriji), kot tudi na premike v ekoloških strategijah rastlin, oz. premike funkcionalnih tipov rastlin, ki naseljujejo habitate na prodiščih. Uporabili in primerjali smo dve metodi: metodo stalnih ploskev in metodo kronosekvenc. Podatke o vegetaciji in okoljskih spremenljivkah smo vzorčili na 29 prodiščih srednje Drave (kronosekvence, N=143) ter na umetno znižanem prodišču pri Borlu (trajne ploskvice, N=422), kjer je vzorčenje potekalo med leti 2005-2011. Na 565 popisnih ploskvah smo ugotovili 211 rastlinskih vrst. Analiza vrst glede na preferenco habitata je pokazala, da je bilo na prodiščih največ vrst motenih/ruderalnih rastišč (55,5%), sledijo jim gozdne/grmiščne (13,7%), traviščne vrste (11,4%), vrste vodnih in obvodnih habitatov (10,9%) in indiferentne vrste (8,5%). Metode indirektne (PCA in DCA) in direktne (RDA, CCA) analize gradientov so pokazale na raznolikost v floristični sestavi popisnih ploskvic, pri tem pa smo ugotovili, da z metodo kronosekvence, ne moremo nadomestiti metode trajnih ploskvic, kadar ugotavljamo vrstni obrat v primarni sukcesiji na prodiščnih habitatih. Vrstne sestave enako starih stadijev rastlinskih združb na prodiščih se med sabo razlikujejo zaradi raznolikosti okoljskih parametrov na prodiščih; zgolj iz podatka o starosti vegetacijskega sestoja v procesu primarne sukcesije tako ne moremo sklepati o vrstni sestavi. Kot najmočnejša okoljska lastnost pri razlagi razlik v vegetaciji se pokažeta višina prodišča, sekundarno pa sestava tal (deleži proda/peska/mulja). Na osnovi 15 morfološko-funkcionalnih znakov in modela CSR primarnih strategij smo ugotavljali tudi premike v ekoloških strategijah rastlin skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji. Močno je prevladovala CR strategija (42,1%) - kompetitorske-ruderalke. Ugotovili smo, da sta motnja in kompeticija dejavnika, ki najmočneje zaznamujeta habitate na prodiščih, medtem, ko je stres prisoten z nizkimi intenzitetami. Pri spremljanju primarne sukcesije na prodiščih smo ugotovili, da začetne CR oznake (prve faze sukcesije) naredijo premik v smeri C oznak oz. C komponente. Navedene premike oznak popisov lahko pripišemo vedno manjšemu učinku poplavne motnje na prodišče, nanosu sedimenta, ki poveča zalogo hranil v podlagi ter zmanjša (mulj, pesek) učinek pomanjkanja vode (stresa) v tleh. Zelo pomemben pogoj za ohranitev biotske pestrosti je ohranitev naravne rečne dinamike, ki pa jo človek s svojimi številnimi posegi v rečne in obrečne ekosisteme močno spreminja. Prodišča predstavljajo zato enega najbolj ogroženih elementov krajine. Raziskava procesa primarne sukcesije na prodiščih v odvisnosti od različnih okoljskih parametrov ni pomembna samo zaradi doprinosa k razumevanju temeljnih ekoloških procesov, ki se odvijajo v tem okolju, temveč so hkrati tudi nujen pogoj za predvidevanje posledic vpliva človeka na te habitate in tudi za načrtovanje ukrepov za njihovo preprečitev oz. zmanjšanje teh posledic.
Ključne besede: CSR strategije rastlin, invazivne rastline, vegetacija, multivariantne analize, pestrost rastlin, trajne ploskvice, kronosekvence, reka Drava, funkcionalne poteze rastlin, primarna sukcesija, vrstni obrat, rečna prodišča
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 2404; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (6,14 MB)

8.
IZBOLJŠANJE MANAGEMENTA GOSTINSKEGA OBRATA
Marko Kokol, 2016, diplomsko delo

Opis: Da podjetja – še posebej gostinski obrati uspejo v današnji družbi, se morajo prilagoditi zahtevam trga, oblikovati inovativno poslovanje, odpraviti morebitne slabosti svojega delovanja in izkoriščati vse potencialne prednosti podjetja. Podjetje mora skozi čas kar naprej slediti svoji uspešnosti, ugotavljati napake, raziskovati trg in potrebe odjemalcev ter se spremembam na trgu uspešno prilagajati. Predmet naloge je obravnava sprememb dela v izbranem gostinskem obratu, preučitev izvedenih managerskih ukrepov ter oblikovanje predlogov za nadaljnje izboljšanje dela managementa v obratu. S primerjavo stanja med leti 2013 in 2015 na treh ključnih segmentih: marketing, kadrovski management in kontroling ugotavljamo uspešnost vnesenih sprememb. Ugotovili smo, da je za zdrave temelje gostinskega obrata potrebno jasno začrtati strukturo delovanja in izrisati poslovne procese. Prav tako se je pokazalo, da je za uspešno poslovanje potreben učinkovit sistem nadzora oziroma kontroling. Nadalje smo ugotovili, da je za uspešno poslovanje potreben raznovrsten, konstanten in inovativen marketing ter raznovrstnost ponudbe in organizacija različnih dogodkov. Ob vsem tem pa so ključni dejavnik zaposleni, ki skozi direktni stik z gostom vzpostavljajo trajne in zaupanja vredne vezi.
Ključne besede: gostinski obrat, management v gostinstvu, marketing, kontroling, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1408; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

9.
KOLEKTIVNI ODPUSTI V LUČI NOVEJŠE SODNE PRAKSE EU
Ines Belovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Z nastankom gospodarske krize, tako v slovenskem gospodarstvu kot v gospodarstvu drugih držav članic Evropske unije, se je močno povečalo število prenehanj gospodarskih družb in s tem število rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V takih razmerah se gospodarske družbe srečujejo s številnimi delovnopravnimi vprašanji, med katerimi se pogosto pojavlja tudi vprašanje, kako mora delodajalec postopati ob odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov oziroma pri kolektivnih odpustih. Delovna zakonodaja namreč za postopek kolektivnih odpustov predpisuje dodatne obveznosti delodajalca ter s tem posledično dodatne pravice delavcev. Kolektivni odpusti so na ravni Evropske unije urejeni z Direktivo 98/59 o kolektivnih odpustih, v slovenskem pravnem redu pa so po njenem vzoru urejeni v Zakonu o delovnih razmerjih, v členih od 98 do 103. V magistrskem delu so najprej predstavljeni nacionalni pravni viri in mednarodni pravni viri, ki predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje slovenske zakonodaje. Nadalje je podrobneje predstavljena pravna ureditev kolektivnih odpustov tako na ravni Evropske unije kot na nacionalni ravni. Pri tem je vključena slovenska sodna praksa in sodna praksa Sodišča EU. Sodna praksa Sodišča EU je za obravnavno temo zelo pomembna, saj iz nje izhajajo pomembne interpretacije posameznih določb Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih, ki jih morajo upoštevati vse države članice Evropske Unije, torej tudi Republika Slovenija. Prav tako Sodišče EU v svojih sodbah podaja široko opredelitev posameznih pojmov, katerih namen je zagotoviti uporabo Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih čim širšemu krogu delavcev v postopku kolektivnih odpustov. V magistrskem delu bodo zato predstavljeni predvsem tisti pojmi, oziroma pravna vprašanja, ki se tičejo razlage Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih in so bila obravnavana v sodbah Sodišča EU, saj pomembno vplivajo na razumevanje obravnavane teme. Na koncu je predstavljena tudi nemška pravna ureditev kolektivnih odpustov.
Ključne besede: kolektivni odpust, podjetje/obrat, obveščanje in posvetovanje s predstavniki delavcev, obveščanje pristojnega organa javne oblasti, izračun števila zaposlenih delavcev
Objavljeno v DKUM: 29.06.2016; Ogledov: 1590; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
ORGANIZIRANJE DELA V PODJETJU
Natalija Rožič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje organizacijo dela v podjetju. Na podlagi delovnih izkušenj smo se v okviru izbranega podjetja odločili za predstavitev gostinskih obratov. Opredelili smo se zgolj na hotel kot možno organizacijsko enoto podjetja. Za izbran hotel smo raziskali obstoječo organizacijo dela in predlagali spremembe. Temo smo izbrali, ker predvidevamo, da je težav s pridobivanjem kadra za delo v gostinstvu vedno več. Problemi se pojavljajo že pri mladih, ki po zaključku osnovne šole nimajo zadostnega zanimanja za izobraževanje na gostinskih šolah, čeprav so delovna mesta na voljo. Nenehno prilagajanja vseh, ki delajo v gostinstvu, je veliko, a je nujno, saj so zadovoljni gostje nujni, da lahko gostinsko podjetje posluje v sprejemljivih okoliščinah. Pri delu se vsakodnevno srečujemo z zadovoljevanjem potreb gostov in nudenjem kakovostnih storitev. Pomembno vlogo pri tem imajo vodje gostinskih obratov, ki podrejene ustrezno usmerjajo in jih motivirajo za uspešno opravljanje vsakodnevnih obveznosti. Neugoden vpliv na zaposlene ima neenakomeren urnik in velikokrat nepredviden delovni čas. Učinkovitejše delovanje podjetja lahko dosežemo z ustreznim razporejanjem delovnega časa, saj je število oseb v delovnem procesu odvisno od števila gostov. Prednost pred ostalimi ponudniki gostinskih storitev predstavlja tudi ustrezna organizacijska struktura.
Ključne besede: gostinski obrat, organizacija dela, motivacija, vodenje, delovni čas
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 2533; Prenosov: 583
.pdf Celotno besedilo (811,15 KB)

Iskanje izvedeno v 28.58 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici