| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlika med pričakovanji in zaznavo kakovosti logističnih storitev nastanitvenega obrata
Milena Kajba, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Kakovost storitev je v današnjem poslovnem svetu ključ do uspešnega poslovanja podjetij in glavni akter pri določanju konkurenčne prednosti. Ponudba storitev turističnih podjetij se iz dneva v dan veča, s tem pa tudi tekmovalnost konkurenčnih podjetij. Raziskava kakovosti storitev omogoča nenehen razvoj, sposobnost odziva na spremembe povpraševanja, zadovoljevanje odjemalcev in s tem povezano konkurenčno prednost, ki je nujno potrebna na hitro razvijajočem se turističnem trgu. Zato se raziskavam turističnih trgov in odjemalcev turističnih storitev pripisuje vedno večji pomen. S pomočjo merjenja kakovosti storitev lahko nastanitven obrat definira kritična področja, ki so potrebna izboljšav, in področja, ki pozitivno vplivajo na poslovanje turističnih podjetij. Raziskavo kakovosti logističnih storitev v izbranem nastanitvenem obratu bomo naredili s pomočjo metode AHP, ki nam bo podala obtežitve posameznih kriterijev, in z metodo SERVQUAL, s katero bomo pridobili utežene vrednosti kriterijev in njihovih podkriterijev. S pomočjo rezultatov obeh metod bomo določili oceno pomembnosti posameznih podkriterijev in kriterijev.
Ključne besede: kakovost logističnih storitev, odjemalec, nastanitven obrat, AHP, SERVQUAL
Objavljeno: 28.02.2019; Ogledov: 442; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (984,90 KB)

2.
Temperaturni obrat in termalni pas v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico
Martin Marič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Temperaturni obrat in termalni pas sta dva topoklimatska pojava, ki sta v Slovenskih goricah v veliki meri vplivala na razširjenost vinogradništva in sadjarstva. V članku smo z meritvami in analizami dokazali prisotnost temperaturnega obrata in termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Analizirali smo tudi v katerih vremenskih tipih pojava nastaneta in v katerih sta najintenzivnejša. S pomočjo meritev smo skušali dokazati spodnjo mejo termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico.
Ključne besede: klimatogeografija, temperaturni obrat, termalni pas, Slovenija, Slovenske gorice
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 550; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (422,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
POJEM KOLEKTIVNIH ODPUSTOV
Staša Zabukošek, 2016, diplomsko delo

Opis: Nastanek gospodarske krize je že pred leti povzročil spremembe gospodarstva, ki se odražajo tako v Republiki Sloveniji, kot v ostalih državah članicah Evropske Unije še danes. Najbolj so te spremembe občutile nestabilne gospodarske družbe, ki jih je kriza pripeljala do velikega števila odpuščanj delavcev iz poslovnih razlogov oziroma kolektivnih odpustov. Gospodarske družbe morajo v teh primerih ravnati v skladu z določili o kolektivnih odpustih, ki jih na mednarodni ravni ureja Direktiva Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, na nacionalni ravni Republike Slovenije pa to ureja Zakon o delovnih razmerjih, v členih od 98 do 103. V diplomskem delu je najprej predstavljena ureditev kolektivnih odpustov po Direktivi Sveta 98/59/ES s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča Evropske Unije, ki je preko svojih sodb podalo pomembno razlago posameznih določb ter široko opredelilo posamezne pojme omenjene Direktive. To razlago določb in pojmov morajo upoštevati vse države članice Evropske Unije, tudi Republika Slovenija. Na koncu je predstavljena še slovenska pravna ureditev kolektivnih odpustov, s pomočjo sodne prakse slovenskih sodišč.
Ključne besede: kolektivni odpust, obrat/podjetje, prenehanje dejavnosti podjetja, presežni delavci, kriteriji za določitev presežnih delavcev, program razreševanja presežnih delavcev
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 789; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (189,97 KB)

4.
Vrstni obrat in premiki v funkcionalnih tipih rastlin v primarni sukcesiji na rečnih prodiščih
Marija Meznarič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Prodišča so obrežne ali osrednje rečne naplavine, ki jih ustvarja in nenehno spreminja rečni tok. Morfološko heterogeno in dinamično okolje prodišč je omogočilo razvoj različnih habitatov in veliko pestrost vrst in združb. Z raziskavo v okviru disertacije smo želeli prispevati k razumevanju poglavitnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na vegetacijo prodišč v procesu primarne sukcesije. Cilji, ki smo si jih zastavili v raziskavi so se navezovali tako na proučevanje vrstnega obrata skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji (spreminjanje sestave rastlinskih vrst v časovni seriji), kot tudi na premike v ekoloških strategijah rastlin, oz. premike funkcionalnih tipov rastlin, ki naseljujejo habitate na prodiščih. Uporabili in primerjali smo dve metodi: metodo stalnih ploskev in metodo kronosekvenc. Podatke o vegetaciji in okoljskih spremenljivkah smo vzorčili na 29 prodiščih srednje Drave (kronosekvence, N=143) ter na umetno znižanem prodišču pri Borlu (trajne ploskvice, N=422), kjer je vzorčenje potekalo med leti 2005-2011. Na 565 popisnih ploskvah smo ugotovili 211 rastlinskih vrst. Analiza vrst glede na preferenco habitata je pokazala, da je bilo na prodiščih največ vrst motenih/ruderalnih rastišč (55,5%), sledijo jim gozdne/grmiščne (13,7%), traviščne vrste (11,4%), vrste vodnih in obvodnih habitatov (10,9%) in indiferentne vrste (8,5%). Metode indirektne (PCA in DCA) in direktne (RDA, CCA) analize gradientov so pokazale na raznolikost v floristični sestavi popisnih ploskvic, pri tem pa smo ugotovili, da z metodo kronosekvence, ne moremo nadomestiti metode trajnih ploskvic, kadar ugotavljamo vrstni obrat v primarni sukcesiji na prodiščnih habitatih. Vrstne sestave enako starih stadijev rastlinskih združb na prodiščih se med sabo razlikujejo zaradi raznolikosti okoljskih parametrov na prodiščih; zgolj iz podatka o starosti vegetacijskega sestoja v procesu primarne sukcesije tako ne moremo sklepati o vrstni sestavi. Kot najmočnejša okoljska lastnost pri razlagi razlik v vegetaciji se pokažeta višina prodišča, sekundarno pa sestava tal (deleži proda/peska/mulja). Na osnovi 15 morfološko-funkcionalnih znakov in modela CSR primarnih strategij smo ugotavljali tudi premike v ekoloških strategijah rastlin skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji. Močno je prevladovala CR strategija (42,1%) - kompetitorske-ruderalke. Ugotovili smo, da sta motnja in kompeticija dejavnika, ki najmočneje zaznamujeta habitate na prodiščih, medtem, ko je stres prisoten z nizkimi intenzitetami. Pri spremljanju primarne sukcesije na prodiščih smo ugotovili, da začetne CR oznake (prve faze sukcesije) naredijo premik v smeri C oznak oz. C komponente. Navedene premike oznak popisov lahko pripišemo vedno manjšemu učinku poplavne motnje na prodišče, nanosu sedimenta, ki poveča zalogo hranil v podlagi ter zmanjša (mulj, pesek) učinek pomanjkanja vode (stresa) v tleh. Zelo pomemben pogoj za ohranitev biotske pestrosti je ohranitev naravne rečne dinamike, ki pa jo človek s svojimi številnimi posegi v rečne in obrečne ekosisteme močno spreminja. Prodišča predstavljajo zato enega najbolj ogroženih elementov krajine. Raziskava procesa primarne sukcesije na prodiščih v odvisnosti od različnih okoljskih parametrov ni pomembna samo zaradi doprinosa k razumevanju temeljnih ekoloških procesov, ki se odvijajo v tem okolju, temveč so hkrati tudi nujen pogoj za predvidevanje posledic vpliva človeka na te habitate in tudi za načrtovanje ukrepov za njihovo preprečitev oz. zmanjšanje teh posledic.
Ključne besede: CSR strategije rastlin, invazivne rastline, vegetacija, multivariantne analize, pestrost rastlin, trajne ploskvice, kronosekvence, reka Drava, funkcionalne poteze rastlin, primarna sukcesija, vrstni obrat, rečna prodišča
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1595; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (6,14 MB)

5.
IZBOLJŠANJE MANAGEMENTA GOSTINSKEGA OBRATA
Marko Kokol, 2016, diplomsko delo

Opis: Da podjetja – še posebej gostinski obrati uspejo v današnji družbi, se morajo prilagoditi zahtevam trga, oblikovati inovativno poslovanje, odpraviti morebitne slabosti svojega delovanja in izkoriščati vse potencialne prednosti podjetja. Podjetje mora skozi čas kar naprej slediti svoji uspešnosti, ugotavljati napake, raziskovati trg in potrebe odjemalcev ter se spremembam na trgu uspešno prilagajati. Predmet naloge je obravnava sprememb dela v izbranem gostinskem obratu, preučitev izvedenih managerskih ukrepov ter oblikovanje predlogov za nadaljnje izboljšanje dela managementa v obratu. S primerjavo stanja med leti 2013 in 2015 na treh ključnih segmentih: marketing, kadrovski management in kontroling ugotavljamo uspešnost vnesenih sprememb. Ugotovili smo, da je za zdrave temelje gostinskega obrata potrebno jasno začrtati strukturo delovanja in izrisati poslovne procese. Prav tako se je pokazalo, da je za uspešno poslovanje potreben učinkovit sistem nadzora oziroma kontroling. Nadalje smo ugotovili, da je za uspešno poslovanje potreben raznovrsten, konstanten in inovativen marketing ter raznovrstnost ponudbe in organizacija različnih dogodkov. Ob vsem tem pa so ključni dejavnik zaposleni, ki skozi direktni stik z gostom vzpostavljajo trajne in zaupanja vredne vezi.
Ključne besede: gostinski obrat, management v gostinstvu, marketing, kontroling, zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 879; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

6.
KOLEKTIVNI ODPUSTI V LUČI NOVEJŠE SODNE PRAKSE EU
Ines Belovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Z nastankom gospodarske krize, tako v slovenskem gospodarstvu kot v gospodarstvu drugih držav članic Evropske unije, se je močno povečalo število prenehanj gospodarskih družb in s tem število rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V takih razmerah se gospodarske družbe srečujejo s številnimi delovnopravnimi vprašanji, med katerimi se pogosto pojavlja tudi vprašanje, kako mora delodajalec postopati ob odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov oziroma pri kolektivnih odpustih. Delovna zakonodaja namreč za postopek kolektivnih odpustov predpisuje dodatne obveznosti delodajalca ter s tem posledično dodatne pravice delavcev. Kolektivni odpusti so na ravni Evropske unije urejeni z Direktivo 98/59 o kolektivnih odpustih, v slovenskem pravnem redu pa so po njenem vzoru urejeni v Zakonu o delovnih razmerjih, v členih od 98 do 103. V magistrskem delu so najprej predstavljeni nacionalni pravni viri in mednarodni pravni viri, ki predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje slovenske zakonodaje. Nadalje je podrobneje predstavljena pravna ureditev kolektivnih odpustov tako na ravni Evropske unije kot na nacionalni ravni. Pri tem je vključena slovenska sodna praksa in sodna praksa Sodišča EU. Sodna praksa Sodišča EU je za obravnavno temo zelo pomembna, saj iz nje izhajajo pomembne interpretacije posameznih določb Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih, ki jih morajo upoštevati vse države članice Evropske Unije, torej tudi Republika Slovenija. Prav tako Sodišče EU v svojih sodbah podaja široko opredelitev posameznih pojmov, katerih namen je zagotoviti uporabo Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih čim širšemu krogu delavcev v postopku kolektivnih odpustov. V magistrskem delu bodo zato predstavljeni predvsem tisti pojmi, oziroma pravna vprašanja, ki se tičejo razlage Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih in so bila obravnavana v sodbah Sodišča EU, saj pomembno vplivajo na razumevanje obravnavane teme. Na koncu je predstavljena tudi nemška pravna ureditev kolektivnih odpustov.
Ključne besede: kolektivni odpust, podjetje/obrat, obveščanje in posvetovanje s predstavniki delavcev, obveščanje pristojnega organa javne oblasti, izračun števila zaposlenih delavcev
Objavljeno: 29.06.2016; Ogledov: 1030; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
ORGANIZIRANJE DELA V PODJETJU
Natalija Rožič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje organizacijo dela v podjetju. Na podlagi delovnih izkušenj smo se v okviru izbranega podjetja odločili za predstavitev gostinskih obratov. Opredelili smo se zgolj na hotel kot možno organizacijsko enoto podjetja. Za izbran hotel smo raziskali obstoječo organizacijo dela in predlagali spremembe. Temo smo izbrali, ker predvidevamo, da je težav s pridobivanjem kadra za delo v gostinstvu vedno več. Problemi se pojavljajo že pri mladih, ki po zaključku osnovne šole nimajo zadostnega zanimanja za izobraževanje na gostinskih šolah, čeprav so delovna mesta na voljo. Nenehno prilagajanja vseh, ki delajo v gostinstvu, je veliko, a je nujno, saj so zadovoljni gostje nujni, da lahko gostinsko podjetje posluje v sprejemljivih okoliščinah. Pri delu se vsakodnevno srečujemo z zadovoljevanjem potreb gostov in nudenjem kakovostnih storitev. Pomembno vlogo pri tem imajo vodje gostinskih obratov, ki podrejene ustrezno usmerjajo in jih motivirajo za uspešno opravljanje vsakodnevnih obveznosti. Neugoden vpliv na zaposlene ima neenakomeren urnik in velikokrat nepredviden delovni čas. Učinkovitejše delovanje podjetja lahko dosežemo z ustreznim razporejanjem delovnega časa, saj je število oseb v delovnem procesu odvisno od števila gostov. Prednost pred ostalimi ponudniki gostinskih storitev predstavlja tudi ustrezna organizacijska struktura.
Ključne besede: gostinski obrat, organizacija dela, motivacija, vodenje, delovni čas
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 1479; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (811,15 KB)

8.
VPLIV TOPOKLIME NA VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO V SLOVENSKIH GORICAH MED MURO IN PESNICO
Martin Marič, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenske gorice so ena največjih regij v Sloveniji in so splošno znane kot regija vinogradov in sadovnjakov. Regija Slovenskih goric je preobširna, zato smo se omejili na Slovenske gorice med reko Muro na severu in Pesnico na jugu. Vinogradništvo in sadjarstvo imata v Slovenskih goricah večstoletno tradicijo, vendar je v zadnjih 113 letih opazen upad teh panog. Na ti panogi pa ima velik vpliv tudi klima. Razgiban relief Slovenskih goric je dejavnik, ki spreminja klimo na omenjenem območju. V diplomskem delu smo se osredotočili na spreminjanje klime glede na topografske dejavnike (absolutne višine, relativne višine, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje), proučili smo tudi vpliv te tako imenovane topoklime na vinogradništvo in sadjarstvo. S primerjanjem večletnih meteoroloških podatkov postaj Zgornja Ščavnica in Polički Vrh, ki ležita v našem območju, smo ugotovili spreminjanje klime glede na relativne višine. Povprečne temperature na višje ležeči postaji Zgornja Ščavnica so bile višje, kar kaže na obstoj večkratnih temperaturnih obratov in posledično termalnega pasu. Prav pojav termalnega pasu je ključen za razmestitev vinogradov in sadovnjakov nad dolinami potokov in rek v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Z maršrutnimi meritvami na treh relacijah smo dokazali pojav temperaturnega obrata. Prav tako smo z meritvami na Slateniku in Tratah dokazali obstoj termalnega pasu. Temperaturne podatke smo analizirali tudi glede na vremenske tipe in ugotovili, da je najpogostejši in najintenzivnejši temperaturni obrat v anticiklonalnem vremenskem tipu, ko je vreme stabilno in jasno. Nasprotno se temperaturni obrat in termalni pas ne pojavljata v nestanovitnem deževnem, oblačnem in vetrovnem vremenu, predvsem ju ni zaslediti v ciklonalnem vremenskem tipu. Pri proučevanju temperaturnega obrata in termalnega pasu smo proučevali topoklimo le z vidika relativnih višin. Raziskali smo še povezavo med ostalimi topoklimatskimi dejavniki in razmestitvijo vinogradništva in sadjarstva, dotaknili smo se tudi vpliva kamninske podlage in prsti na rabo tal. S klasifikacijo območja glede na primernost za vinogradništvo in sadjarstvo smo ugotovili, da še obstaja možnost širjenja teh dveh panog na najboljše lege.
Ključne besede: Slovenske gorice, topoklima, vinogradništvo, sadjarstvo, temperaturni obrat, termalni pas, vremenski tip, absolutna višina, relativna višina, nakloni, ekspozicije, globalno sončno obsevanje, kamninska podlaga, pedologija.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 785; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (9,19 MB)

9.
Jezikovni obrat in slovenska eksperimentalna poezija
Darja Pavlič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek oriše politični in filozofski kontekst, v katerem se je v šestdesetih letih 20. stoletja razvijala slovenska eksperimentalna poezija, ter poveže koncept jezikovnega obrata s problematizacijo referencialne funkcije v moderni poeziji. Z analizo izbranih pesniških besedil pokaže, kako radikalen je bil jezikovni obrat pri Franciju Zagoričniku, Iztoku Geistru, Tomažu Šalamunu in Niku Grafenauerju.
Ključne besede: slovenska poezija, eksperimentalna poezija, jezikovni obrat, referencialna funkcija
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 879; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Temperaturni obrat v hriboviti Sloveniji
Igor Žiberna, 1999, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Prispevek obravnava pojav temperaturnega obrata v hriboviti Sloveniji, tipe temperaturnih obratov, njihove višine in razporeditev preko leta. Posebej so obravnavani pojavi temperaturnega obrata v Ljubljanski in Bovški kotlini ter v Dravski dolini
Ključne besede: klimatogeografija, temperature, temperaturni obrat, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1146; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (385,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici