| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike med ugotavljanjem poslovnega izida za potrebe letnega računovodskega poročanja in za potrebe davčnega obračuna
Andrea Tot, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje razlike med poslovnim izidom in davčnim obračunom. Osnova slednjega so prihodki in odhodki, ugotovljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in prikazani v izkazu poslovnega izida, ki je nato tudi sestavni del letnega poročila in ga zatem prilagodimo predpisom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. V diplomski nalogi so podrobno opisani tudi poslovni izid ter vrste prihodkov in odhodkov, predstavljen pa je tudi davči obračun. Cilj podjetij je čim večji dobiček, ki ga nato lahko porabijo za svojo rast in razvoj, zato ta posledično stremijo k optimiranju davčne obveznosti. Delo diplomske naloge je namenjeno vsem, ki bi se radi v prvi vrsti seznanili s poslovnim izidom in njegovimi sestavinami ter davčnim obračunom, in pa vsem, ki bi radi spoznali razlike med njima.
Ključne besede: poslovni izid, davčni obračun, davek od dohodka pravnih oseb
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Neenakopravnost v zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi
Elizabeta Podlinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bom predstavila značilnosti sistema socialne varnosti v Sloveniji s poudarkom na obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Pravica do socialne varnosti, ki pomeni zavarovanje za primer socialnega rizika, ki bi prizadel posameznika in njegovo družino v obliki nastanka stroškov ali izpada dohodka ter močno vplival na kvaliteto njihovega življenja, je zapisana v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Državi nalaga obveznost urediti in skrbeti za delovanje socialnih zavarovanj. Pravica do zdravstvenega varstva je kot samostojna človekova pravica urejena v 51. členu Ustave, pravica do pokojnine pa je izrecno zagotovljena pravica od ustavne spremembe leta 2004. Za zdravstveno zavarovanje je značilna močna socialna pravičnost tako na vertikalni kot na horizontalni ravni, delovanje pokojninskega zavarovanja pa temelji na medgeneracijski solidarnosti in na načelu sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino dajatev. Sistemi socialnega zavarovanja kot prispevni sistemi se financirajo s prispevki. Dohodki iz dela po podjemni pogodbi se obdavčujejo s prispevki za socialna zavarovanja od leta 2014. S proučevanjem pravnih podlag za obremenitev dohodka iz dela po podjemni pogodbi s prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter na podlagi ponazoritev praktičnih primerov obračunov dohodka iz dela po podjemni pogodbe in pogodbi o zaposlitvi bom raziskovala obveznost vključitve v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, obseg pravic zavarovancev, višino prispevnih stopenj in prispevnih osnov ter priznanje zavarovalne dobe v smislu ugotavljanja neenakopravnosti v obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi.
Ključne besede: socialna država, socialna pravičnost, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, prispevki, podjemna pogodba, pogodba o zaposlitvi, obračun dohodka
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 775; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (993,99 KB)

3.
ZAPRTJE DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Z VIDIKA RAZLIČNIH DAVČNIH UČINKOV
Renata Škedelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga bazira na proučitvi obdavčitve prenosa premoženja samostojnega podjetnika v privatno sfero (gospodinjstvo), ko se odloči zapreti svojo dejavnost. Samostojni podjetnik je oblika poslovnih subjektov, ki se spopada z mnogimi spremembami v svojem življenjskem ciklu, te pa nemalokrat vodijo do zaprtja dejavnosti. Pri slednjem se samostojni podjetnik sooča s povsem drugačno vsebino, nanašajočo na plejado predpisov, povezanimi s prenosom premoženja iz podjetja v gospodinjstvo. Pri tem je potrebno vzeti v obzir strukturo premoženja, proučiti možnost nadaljevanja po drugi pravni osebi, in navsezadnje, izračunati koliko davka je potrebno plačati, če premoženje prenese v gospodinjstvo ter od tam naprej prosto razpolaga z njim. Temu posledično, magistrska naloga izhaja iz teze, da zaprtje dejavnosti samostojnega podjetnika ne zagotavlja univerzalne davčne nevtralnosti. Temeljno vprašanje v magistrski nalogi je, kakšne in koliko davkov mora samostojni podjetnik plačati, če prenese premoženje v svoje gospodinjstvo, na drugo fizično osebo ali na drugo kapitalsko družbo oz. kombinacijo obeh možnosti. Kaj je prava odločitev ob dejstvu, da dejavnost v taki obliki ne more ali ne želi več opravljati, tudi v luči nove pokojninske zakonodaje, ki omogoča nadaljevanje opravljanja dejavnosti od delni vključitvi v obvezno zavarovanje in odpovedi delne pokojnine. Magistrska naloga se osredotoča na zaprtje dejavnosti samostojnega podjetnika. Prvi del naloge predstavlja splošni opis samostojnega podjetnika oziroma njegov pravni in davčni položaj, načine zaprtja dejavnosti, prenos sredstev med njegovim podjetjem in gospodinjstvom ter pravni in davčni položaj samostojnega podjetnika v Avstriji. Drugi del naloge proučuje primer samostojnega podjetnika pri njegovem zaprtju z vidika obdavčitve prenosa njegovega premoženja v gospodinjstvo z dohodnino, davkom na dodano vrednost, davkom na nepremičnine in davkom na motorna vozila, hkrati pa je predstavljen tudi davčni učinek in prihodki fizične osebe, ki razpolaga s premoženjem po zaprtju dejavnosti. Poleg zaprtja dejavnosti samostojnega podjetnika, je v nadaljevanju naloge predstavljen vidik obdavčitve ob delnem ohranjanju njegove dejavnosti. Poudarek je predvsem na prenosu premoženja ob zaprtju dejavnosti v privatno sfero (gospodinjstvo) in primerjava le-tega z avstrijsko ureditvijo.
Ključne besede: samostojni podjetnik, zapiranje s.p., prenos premoženja, obdavčitev nepremičnin, pokoj, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, obračun DDV, statusno preoblikovanje podjetnika, davčni učinki, davčna nevtralnost
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 1883; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

4.
UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE NA PODLAGI DEJANSKIH PRIHODKOV IN NORMIRANIH ODHODKOV PRI OBDAVČITVI DOHODKA IZ DEJAVNOSTI
Iris Plečko, 2016, magistrsko delo

Opis: Poenostavljeno zakonsko ureditev dohodka iz dejavnosti, ko lahko fizične osebe z dejavnostjo davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, je do 31.12.2012 poznalo premalo davčnih zavezancev, zaradi česar ta ureditev ni bila izkoriščena, kot bi lahko bila. Zakonodaja je bila precej neprijazna, saj je bila omogočena le tistim, ki so imeli prihodke pod 42.000 EUR letno in niso zaposlovali delavcev. Ovira so bili še normirani odhodki v višini samo 25 % ustvarjenih prihodkov (razen v treh primerih 70 %). Prihodki davčnih zavezancev so se upoštevali po načelu plačane realizacije. Ovira je bil tudi zapleten postopek akontiranja, ki je bil vezan na to, od koga je davčni zavezanec prejel izplačilo. Podatki iz napovedi in obračunov davčnega odtegljaja so se prenesli še v letno odmero dohodnine. Po 1.1.2013 davčni zavezanci za preteklo davčno leto oddajajo davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti in lahko upoštevajo normirane odhodke v višini 70 % (po 1.1.2015 pa kar 80 %) prihodkov. Njihovi prihodki se upoštevajo po načelu zaračunane realizacije. Ker se dohodek iz dejavnosti ne všteva več v letno odmero dohodnine, je kot posledica tega postala večja fleksibilnost pri odločitvah zavezancev glede načina ugotavljanja davčne osnove in možnost vsakoletne spremembe z označbo v davčnem obračunu. S 1.1.2013 je povišan limit na 50.000 EUR prihodkov letno. Prav tako so poenostavljeni administrativni postopki, prepoznavnost te ureditve med davčnimi zavezanci se je v letu 2013 povečala na 14,35 % in v letu 2014 na 19,07 %. Glede na to, da bi se za to ureditev od 1.1.2013 naprej lahko odločilo okrog 79 % davčnih zavezancev, je bil odstotek tistih, ki so se za to ureditev odločili, še vedno nizek. Ko je bil s 1.1.2015 (zraven osnovnega limita 50.000 EUR) limit pod točno določenimi pogoji povišan na 100.000 EUR, se je v letu 2015 za normiranstvo odločilo 27,02 % zavezancev, po prvem četrtletju 2016 pa 31,62 %, a še vedno manj od pričakovanj. Pri analizi davčne obveznosti glede na prihodke, kot izhaja iz podatkov iz davčnih obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2015, postane slika nizkega odstotka normirancev bolj jasna. Efektivna obdavčitev normirancev je od 1.1.2015 naprej 4,00 % glede na ustvarjene prihodke, kar bi naj bilo ugodno. Ko pa se analizira obdavčitev tistih, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih odhodkov, je odstotek povprečne efektivne obdavčitve z akontacijo dohodnine za leto 2015 le 1,00 % glede na njihove prihodke. Glede na to, da se večina tistih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, preživlja s tem dohodkom, je ta ugotovitev pravzaprav zaskrbljujoča. Zato je potrebno poostriti nadzor davčnega organa nad obema načinoma ugotavljanja davčne osnove. To pa ne bo možno brez dodatnega zaposlovanja pri Finančni upravi RS. Premalo zaposlenih v kontroli in inšpekciji ne more vršiti takšnega nadzora, kot bi bil potreben nad trenutno 98.317 dejavnostmi fizičnih oseb (podatek na dan 31.3.2016).
Ključne besede: dohodnina, dohodek iz dejavnosti, ugotavljanje davčne osnove, normirani odhodki, osnovna kmetijska iz gozdarska dejavnost, davčni obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti, davčna kultura
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 2399; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

5.
JAVNOFINANČNE OBVEZNOSTI POSLOVODNIH OSEB
Nuša Grubelnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Družba kot umetna pravna tvorba nima bioloških lastnosti, ki so potrebne za oblikovanje in izjavljanje pravnoposlovne volje. Zato to funkcijo opravi določen organ v družbi, ki ga družba pooblasti. Poslovodna oseba je oseba, ki je po ZGD-1 ali aktih družbe pooblaščena, da vodi posle družbe. Obveznosti poslovodne osebe pa nastanejo z vpisom v register in prenehajo z njegovim izbrisom. S samim vpisom v register pa še ne nastane obveznost obračuna in plačevanja prispevkov, ampak šele s prijavo v zavarovanje. V zavarovanje se poslovodno osebo prijavi glede na pravno podlago za opravljanje funkcije. Torej, glede na to ali poslovodna oseba opravlja delo na podlagi sklenjenega delovnega razmerja ali na podlagi pogodbe o poslovodenju se vključitev v socialno zavarovanje določa na podlagi šifer podlage za zavarovanje. Prispevki, ki jih plačujejo poslovodne osebe določajo zakoni: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), Zakon za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje (ZZVZZ-M), Zakon za zavarovanje za starševsko varstvo (ZSDP-1) in Zakon za zavarovanje za primer brezposelnosti (ZUTD). Prispevki se plačujejo od zavarovalne osnove. Vse poslovodne osebe morajo svoje mesečne obračune oddajati na predpisanih obrazcih do 15. v mesecu. Ti obrazci pa se razlikujejo glede na podlago za prijavo v zavarovanje (REK-1, OPSVL). V skladu z 40. in 116.členom ZPIZ-2 pa je lahko tudi upokojenec poslovodna oseba in prejema delno pokojnino, vendar le če opravlja delo poslovodne osebe največ za 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
Ključne besede: poslovodna oseba, pogodba o poslovodenju, prispevki za socialno varstvo, zavarovalne podlage, davek od dohodka, obračun prispevkov
Objavljeno: 15.04.2016; Ogledov: 1006; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

6.
DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB V SRBIJI, BOSNI IN HERCEGOVINI IN SLOVENIJI
Matjaž Zemljak, 2011, diplomsko delo

Opis: Davek od dohodka (dobička) pravnih oseb je kljub nizkemu deležu javnofinančnih prihodkov pomemben z vidika gospodarskega razvoja. Ob današnji vse večji globalizaciji in mednarodni trgovini si veliko podjetij prizadeva čimbolj prodreti na tuje trge zaradi povečanja konkurenčnosti na domačem in tujem trgu ter zaradi doseganja dobička. Davčna zakonodaja je vsekakor pomemben dejavnik pri odločitvi podjetja v katerih državah investirati in poslovati. Cilj podjetja je namreč ustvarjanje čim večjega dobička in plačevanje čim manjših davkov. Različni davčni predpisi o obdavčitvi dohodka (dobička) pravnih oseb med izbranimi državami povzročajo različne davčne obremenitve davčnih zavezancev in različne finančne učinke v proračunu države. Poleg nizkih davčnih stopenj, je pomembna tudi amortizacija in davčne spodbude, ki bistveno vplivajo na višino davčne osnove. Za države bivše Jugoslavije je vsekakor pomembno, da z namenom hitrejšega gospodarskega razvoja in zmanjševanja brezposelnosti z davčno zakonodajo ustvarijo ugodno davčno okolje za tuje investitorje. Kljub temu, da Srbija ter Bosna in Hercegovina nista članici Evropske unije pa je postopno poenotenje zakonodaje na področju obdavčitve dohodka (dobička) pravnih oseb, pomemben dejavnik pri njihovem nadaljnjem gospodarskem razvoju.
Ključne besede: Davek od dohodka pravnih oseb, davek od dobička pravnih oseb, davčni zavezanec, prihodki, odhodki, davčna osnova, davčne olajšave, davčni obračun.
Objavljeno: 24.01.2012; Ogledov: 3126; Prenosov: 682
.pdf Celotno besedilo (390,32 KB)

7.
RAČUNOVODENJE ŠPORTNIH USTANOV V SLOVENIJI
Petra Senica, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Društvo je samostojno in nepridobitno združenje in si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja. Z novim Zakon o društvih iz leta 2006 je v Sloveniji vzpostavljena pravna ureditev na področju društev in je primerljiva s sodobnejšimi evropskimi ureditvami. Pomembne novosti je prinesel tudi Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti iz leta 2009. Računovodenje v društvih in njihovih zvezah urejata Slovenski računovodski standard 33 (SRS 33), ki določa način vodenja poslovnih knjig in sestavo letnih poročil za društva ter ugotavlja in obravnava presežke prihodkov in presežke odhodkov in kontni načrt za društva in invalidske organizacije. V zadnjem praktičnem delu diplomskega dela smo proučili ŠD Sele–Vrhe in ugotovili, da je bilo društvo ustanovljeno z namenom organizirati čim več športnih aktivnosti za člane in s tem poskušati upravičiti zaupanje, ki je bilo dano ob volitvah v upravni odbor društva. Predstavili smo primerjavo izkaza poslovnega izida v dveh zaporednih letih in ugotovili, da so se že tako nizki prihodki v letu 2009 še zmanjšali na račun zmanjšanja donacij drugih pravnih in fizičnih oseb. Bilanca stanja v obeh zaporednih letih ne vsebuje dolgoročnih sredstev, v kratkoročnih sredstvih pa prevladujejo denarna sredstva. V obveznostih do virov sredstev prevladuje društveni sklad. Pri obračunu davka od dohodka pravnih oseb se je v letu 2008 dejavnost delila na nepridobitno in pridobitno. Po novem Pravilniku o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki se je začel uporabljati dne 1. 1. 2009, namenska javna sredstva spadajo v nepridobitno dejavnost (sredstva od Občine in Športne zveze). ŠD Sele–Vrhe druge pridobitne dejavnosti nima, zato v letu 2009 ni bilo osnove za obračun davka.
Ključne besede: Ključne besede: društva, zakon o društvih, nepridobitna dejavnost, pridobitna dejavnost, računovodenje društev, kontni okvir, izkaz poslovnega izida, bilanca stanja, obračun davka od dohodka pravnih oseb
Objavljeno: 11.07.2011; Ogledov: 2120; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (344,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici