| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlike med ugotavljanjem poslovnega izida za potrebe letnega računovodskega poročanja in za potrebe davčnega obračuna
Andrea Tot, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga prikazuje razlike med poslovnim izidom in davčnim obračunom. Osnova slednjega so prihodki in odhodki, ugotovljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in prikazani v izkazu poslovnega izida, ki je nato tudi sestavni del letnega poročila in ga zatem prilagodimo predpisom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. V diplomski nalogi so podrobno opisani tudi poslovni izid ter vrste prihodkov in odhodkov, predstavljen pa je tudi davči obračun. Cilj podjetij je čim večji dobiček, ki ga nato lahko porabijo za svojo rast in razvoj, zato ta posledično stremijo k optimiranju davčne obveznosti. Delo diplomske naloge je namenjeno vsem, ki bi se radi v prvi vrsti seznanili s poslovnim izidom in njegovimi sestavinami ter davčnim obračunom, in pa vsem, ki bi radi spoznali razlike med njima.
Ključne besede: poslovni izid, davčni obračun, davek od dohodka pravnih oseb
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 163; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Davčna problematika transfernih cen
Alen Planinšec, 2020, diplomsko delo

Opis: Področje transfernih cen je že dlje časa predmet mnogih vprašanj. Gre za davčnopravno področje, ki je kljub (ali ravno zaradi) kompleksnosti nedoločeno. Ker so transferne cene občutljiva tema za mnoge davčne zavezance, bi morala biti tudi tozadevna področna zakonodaja jasna in razumljiva, vendar ni. Osnovno vprašanje predstavlja varnost davčnih zavezancev, ki želijo zagotovilo, da so zadostno dokazali spoštovanje tržnega principa. Navedene so tudi značilnosti obdavčitve nadzorovane tuje družbe, ki je novost v slovenski davčni zakonodaji.
Ključne besede: transferne cene, neodvisno tržno načelo, davčni obračun, davki, obdavčitev, nadzorovana tuja družba, davčno izogibanje
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 751; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (608,95 KB)

3.
Vodenje knjige obračunskih izmer in sestava situacije za ureditev parkirišča
Gjani Hadji Mustafa, 2019, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi obravnavamo izdelavo knjige obračunskih izmer ter sestava mesečne (začasne) situacije za ureditev parkirišča pri kapeli Jezusovega srca v Mariboru. V prvem poglavju projektne naloge je podan uvod ter splošni opis projektne naloge. V drugem delu je podan teoretični del o projektantskem predračunu , sestava in način izvedbe knjigo obračunskih izmer ter pomen in način obračunavanja izevedenih del z mesečno oz. začasno situacijo. V tretjem in četrtem poglavju so podan podatki o obravnavanem objektu (tehnično poročilo in projektantki predračun), ki so osnova za izvedbo obračuna izvedenih del. Peti del projektne naloge je namenjen prikazu obračunskih listov iz knjige obračunskih izmer , ki so temeljni vir za sestavo mesečne situacije.Obračunski listi so podani v prilogah. Šesto poglavje je namenjeno prikazu sestavljene mesečne situacije . V zadnjem delu je podan zaključek in literatur uporabljena pri izdelavi projektne naloge.
Ključne besede: gradbeništvo, obračun del, začasna situacija, projektantski predračun
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 624; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (49,34 MB)

4.
Obračun izvedenih del za gradnjo večstanovanjskega objekta Brdo
Karmen Kolarič, 2019, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektna naloga prikazuje značilnosti in postopek izdelave obračuna izvedenih gradbenih del. V prvem delu projektne naloge je predstavljen teoretični del o predizmerah in izgledu knjige obračunskih izmer. V drugem delu projektne naloge smo prikazali obračun izvedenih del na konkretnem primeru izgradnje večstanovanjskega objekta Brdo v Ljubljani. Osnovni vir pri sestavi obračuna posameznih postavk je bil projekt za izvedbo (PZI). Pri predstavljenem obračunu izvedenih del smo obravnavali gradbena dela (zemeljska, betonska, zidarska in tesarska) in pri vsakem od teh podrobneje prikazali izračun količin za tri predračunske postavke. Izbrali smo postavke, ki so najbolj značilne za posamezno vrsto gradbenih del in so razumljive iz načrtov PZI, ker je bila osnova, da smo izračune količin lahko kar se da nazorno prikazali. Izpolnjeni obračunski listi teh izvedbenih del so podani v jedru projektne naloge.
Ključne besede: gradbeništvo, obračun, predizmere, gradbena dela
Objavljeno: 15.02.2019; Ogledov: 966; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (12,18 MB)

5.
Obračun plač napotenih delavcev delavcev iz Slovenije v Nemčijo in vpliv na proračun obeh držav
Doroteja Zelnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Napotitev na delo v tujino je aktualna tematika, saj zaradi globalizacije in enotnega trga znotraj EU vse več podjetji v Sloveniji napotuje svoje delavce v tujino. Pri tem se soočajo s številnimi delovno pravnimi vprašanji, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Obstaja več uredb in pravnih podlag, ki urejajo področje napotitve delavcev v tujino. Po statističnih podatkih se iz Slovenije največ delavcev napoti v Nemčijo. Zaradi tega je v magistrskem delu podrobneje predstavljena pravna ureditev in postopek napotitve v omenjeno državo. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno čezmejno izvajanje storitev in vsi pravni okvirji, povezani s tem pojmom. Ker je pri delu v drugi državi vedno vprašanje načina obdavčitve, je predstavljeno tudi izogibanje dvojnemu obdavčevanju. V preteklem letu je bila pogosto praksa plačevanja napotenih delavcev preko potnih nalogov. Podjetja so na ta način obračunavala manj dohodnine in oškodovala državni proračun. V izogib temu je v tekočem letu bil sprejet nov zakon, ki je nekoliko spremenil pogoje in način napotitve delavcev v tujino. V magistrskem delu so predstavljene novosti in primerjava s preteklo pravno ureditvijo. Najprej so podrobneje predstavljane te spremembe ter nato razlika med napotitvijo in službenim potovanjem in s tem povezane napake oz. kršitve. Kljub nenehnemu strmenju državnih organov k nadzoru in pravilnemu poslovanju se napake pri napotitvah v tujino še vedno pojavljajo. Pravne kršitve so najpogostejše pri plačilu napotenih delavcev. V nadaljevanju dela je predstavljen obračun plač napotenim delavcem ter najpogostejše napake, ki se pri tem pojavljajo. Poslovne goljufije imajo vedno velik vpliv na državni proračun. Bodisi z odtujevanjem davkov, bodisi s premalo plačanimi prispevki. Celotna problematika obračunavanja plač napotenih delavcev in sankcije, ki temu lahko sledijo, je predstavljena na praktičnem primeru podjetja X, d.o.o., ki napotuje svoje delavce v Nemčijo. Predstavljeno je podjetje, celoten primer gospodarskega kriminala in vpliv napačnega obračunavanja plač na državni proračun v Sloveniji in Nemčiji.
Ključne besede: opravljanje čezmejnih storitev, napoteni delavci, napotitev v Nemčijo, obračun plač, poslovna goljufija, napačno obračunavanje plač
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 1117; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

6.
Obračun različnih vrst osebnih prejemkov s praktičnimi primeri
Albina Zafošnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Množica zakonskih in podzakonskih predpisov tako ali drugače posredno in neposredno posega na področje obračunavanja plač, nadomestil, povračil in drugih vrst plačil ter prispevkov in davkov. Toda relativno zapleten sistem obračunavanja prejemkov v Sloveniji povzroča napake, nerazumevanje, v nekaterih primerih celo prevelike stroške in včasih nepotrebne napetosti med udeleženci delovnega procesa. Za obračune osebnih prejemkov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja imajo podjetja na voljo različne računalniške programe. Ne glede na razširjenost uporabe računalniških in spletnih orodij moramo poznati postopke obračuna osebnih prejemkov. Delo diplomskega seminarja je namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z obračunavanjem osebnih prejemkov in drugih osebnih prejemkov, ki se pojavljajo v delovnem razmerju, ter prejemkov na drugih pogodbenih podlagah v poslovanju podjetja. Osebne prejemke bomo obravnavali s pravnega in davčnega vidika ter s tem podali kar največ teoretičnih osnov, ki so neposredno povezane z osebnimi prejemki in so pomembne za lažje razumevanje obračuna z vidika prispevkov in dohodnine le-teh. Delo diplomskega seminarja s primeri izračunov osebnih prejemkov vsebuje različne praktične primere, vključno z veljavnimi prispevnimi stopnjami in dohodninsko lestvico ter drugimi potrebnimi podatki. Vključuje različne obračune plač, bonitet, odpravnin, regresa, avtorske in podjemne pogodbe s postopki izračunov.
Ključne besede: osebni prejemki v delovnem razmerju, drugi osebni prejemki, prejemki na drugih pravnih podlagah, plača, dohodnina, prispevki za socialno varnost, obračun plač, avtorski honorar, podjemna pogodba, bonitete, odpravnine
Objavljeno: 21.03.2018; Ogledov: 1015; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

7.
Obveščanje delavca in vročanje pisanj delavcu s strani delodajalca
Urška Turk, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so sistematično predstavljeni primeri, v katerih zakonodajalec delodajalcu nalaga obveznost obveščanja delavca glede na posamezne faze delovnega razmerja. ZDR-1 v večini primerov določa pisno obliko obvestila, ustna oblika je določena le izjemoma. Zakonodajalec je na nekaterih mestih predpisal obveščanje delavcev na pri delodajalcu običajen način in že sam ponudil možne načine obveščanja. Z namenom poenostavitve postopka obveščanja je ZDR-1 v določenih primerih na novo določil, da je mogoče delavce obveščati tudi po elektronski pošti. Zakon ne ponuja odgovora na vprašanje, kdaj se pisanje poslano na tak način šteje za vročeno, zato je v magistrskem delu podan predlog rešitve. Prav tako ni jasno, ali lahko delodajalec delavce obvešča po elektronski pošti tudi v primerih, ko tega načina ZDR-1 izrecno ne določa, kot npr. glede obračuna plače. Glede na to, da so vanj vključeni varovani osebni podatki, bi lahko sklepali, da se je zakonodajalec namenoma odločil za takšno ureditev. Magistrsko delo obravnava vročanje odpovedi v slovenskem delovnem pravu, prav tako pa tudi precej drugačne pristope nemškega in avstrijskega delovnega prava. Največ težav pri nas povzroča vročanje odpovedi po pošti, ki se je skozi čas precej spreminjalo. Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi s priporočeno pošiljko s povratnico, saj je ureditev z vidika pravice do sodnega varstva štelo za ustavno sporno. Nemška in avstrijska delovnopravna ureditev glede vročanja odpovedi po pošti vsaka na svoj način težita h kompromisu med omogočanjem dejanske seznanitve delavca z odpovedjo in preprečevanjem izogibanja vročitvi, za kar bi si bilo potrebno prizadevati tudi pri oblikovanju nove ureditve vročanja po pošti v ZDR-1. Magistrsko delo opozarja tudi na neprimernost določitve roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 kot materialnega, kar delavcem tudi v primeru opravičljivih razlogov za zamudo roka onemogoča vrnitev v prejšnje stanje. Z zadnjo, prav tako procesno temo, pa se želi opozoriti na pomembnost pravilnega štetja rokov slovenskih sodišč v povezavi z nastopom fikcije vročitve, saj je nanjo vezan začetek teka roka za vložitev tožbe.
Ključne besede: obveznosti delodajalca, obveščanje delavca, elektronska pošta, obračun plače, odpoved pogodbe o zaposlitvi, vročanje pisanj, fikcija vročitve, vrnitev v prejšnje stanje, nemško pravo, avstrijsko pravo.
Objavljeno: 18.01.2018; Ogledov: 1520; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

8.
OBDAVČITEV DRUŽBENIKOV OB LIKVIDACIJI GOSPODARSKE DRUŽBE
Marija Uršnik Jazbec, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga obravnava obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe. V zvezi s tem se v magistrski nalogi obravnavajo odprta vprašanja v zvezi s samim postopkom likvidacije, ki se začne bodisi po določilih ZGD-1, bodisi po določilih ZFPPIPP. Bistveno je, da v postopku likvidacije gospodarski subjekt poravna vse svoje obveznosti, preden se izbriše iz sodnega registra. Cilj predpisov o prenehanju družbe sta torej zlasti varstvo upnikov in zagotovitev lastnine nad premoženjem družbe, ki preneha biti nosilec lastninskih pravic. Lastnina, ki ob likvidaciji gospodarske družbe preide na družbenike, pa ima določene davčnopravne posledice, ki se obravnavajo v tej magistrski nalogi. Na kratko je obravnavan računovodski in davčni vidik likvidacije gospodarske družbe z obrazložitvijo posebnosti. Poseben poudarek pa je na odgovoru na odprta vprašanja v zvezi z obdavčitvijo družbenikov ob likvidacije gospodarske družbe. V tej zvezi je podan odgovor na to, kdo so lahko družbeniki gospodarske družbe, ki preneha, kakšna je obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe, ki je seveda odvisna od tega ali je družbenik pravna ali fizična oseba. Podan je odgovor na vprašanje, v katerih primerih se ob likvidaciji gospodarske družbe obdavčijo dohodki, podobni dividendam in v katerih primerih se obdavči kapitalski dobiček. Prav tako je obrazloženo, v katerih primerih se davek plača na podlagi davčnega odtegljaja in kdo je zavezanec za plačilo davka. Obrazložen je tudi postopek v zvezi z oddajo davčnega obračuna, kdaj mora biti oddan, kdo ga mora oddati, itd. Zelo velik poudarek pa je namenjen razkritju skritih rezerv, ki so z vidika davčne zakonodaje še posebej pomembne ob prenehanju gospodarske družbe. Skrite rezerve so opredeljene kot razlika med pošteno vrednostjo in davčno vrednostjo sredstev in obveznosti po stanju na dan sestave davčnega obračuna. Z vidika davčnopravne zakonodaje je relevantno to, da skrite rezerve obstajajo in da so ob prenehanju gospodarske družbe obdavčene. V zvezi s celotno obravnavano tematiko te naloge sem zbrala sodno prakso in analizirala primere ter z njimi argumentirala obdavčitev družbenikov ob likvidaciji gospodarske družbe. Prav tako sem na koncu obravnavala tudi primere v zvezi z davčnopravnim vidikom čezmejnega prenosa sedeža družbe v EU in v tej zvezi obdavčitev družbe in njenih družbenikov.
Ključne besede: likvidacija gospodarske družbe, davčni obračun, davčni odtegljaj, dohodki, podobni dividendam, kapitalski dobiček, skrite rezerve
Objavljeno: 10.12.2016; Ogledov: 1566; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

9.
Neenakopravnost v zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi
Elizabeta Podlinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bom predstavila značilnosti sistema socialne varnosti v Sloveniji s poudarkom na obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Pravica do socialne varnosti, ki pomeni zavarovanje za primer socialnega rizika, ki bi prizadel posameznika in njegovo družino v obliki nastanka stroškov ali izpada dohodka ter močno vplival na kvaliteto njihovega življenja, je zapisana v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Državi nalaga obveznost urediti in skrbeti za delovanje socialnih zavarovanj. Pravica do zdravstvenega varstva je kot samostojna človekova pravica urejena v 51. členu Ustave, pravica do pokojnine pa je izrecno zagotovljena pravica od ustavne spremembe leta 2004. Za zdravstveno zavarovanje je značilna močna socialna pravičnost tako na vertikalni kot na horizontalni ravni, delovanje pokojninskega zavarovanja pa temelji na medgeneracijski solidarnosti in na načelu sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino dajatev. Sistemi socialnega zavarovanja kot prispevni sistemi se financirajo s prispevki. Dohodki iz dela po podjemni pogodbi se obdavčujejo s prispevki za socialna zavarovanja od leta 2014. S proučevanjem pravnih podlag za obremenitev dohodka iz dela po podjemni pogodbi s prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter na podlagi ponazoritev praktičnih primerov obračunov dohodka iz dela po podjemni pogodbe in pogodbi o zaposlitvi bom raziskovala obveznost vključitve v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, obseg pravic zavarovancev, višino prispevnih stopenj in prispevnih osnov ter priznanje zavarovalne dobe v smislu ugotavljanja neenakopravnosti v obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi.
Ključne besede: socialna država, socialna pravičnost, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, prispevki, podjemna pogodba, pogodba o zaposlitvi, obračun dohodka
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 798; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (993,99 KB)

10.
ZAPRTJE DEJAVNOSTI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Z VIDIKA RAZLIČNIH DAVČNIH UČINKOV
Renata Škedelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga bazira na proučitvi obdavčitve prenosa premoženja samostojnega podjetnika v privatno sfero (gospodinjstvo), ko se odloči zapreti svojo dejavnost. Samostojni podjetnik je oblika poslovnih subjektov, ki se spopada z mnogimi spremembami v svojem življenjskem ciklu, te pa nemalokrat vodijo do zaprtja dejavnosti. Pri slednjem se samostojni podjetnik sooča s povsem drugačno vsebino, nanašajočo na plejado predpisov, povezanimi s prenosom premoženja iz podjetja v gospodinjstvo. Pri tem je potrebno vzeti v obzir strukturo premoženja, proučiti možnost nadaljevanja po drugi pravni osebi, in navsezadnje, izračunati koliko davka je potrebno plačati, če premoženje prenese v gospodinjstvo ter od tam naprej prosto razpolaga z njim. Temu posledično, magistrska naloga izhaja iz teze, da zaprtje dejavnosti samostojnega podjetnika ne zagotavlja univerzalne davčne nevtralnosti. Temeljno vprašanje v magistrski nalogi je, kakšne in koliko davkov mora samostojni podjetnik plačati, če prenese premoženje v svoje gospodinjstvo, na drugo fizično osebo ali na drugo kapitalsko družbo oz. kombinacijo obeh možnosti. Kaj je prava odločitev ob dejstvu, da dejavnost v taki obliki ne more ali ne želi več opravljati, tudi v luči nove pokojninske zakonodaje, ki omogoča nadaljevanje opravljanja dejavnosti od delni vključitvi v obvezno zavarovanje in odpovedi delne pokojnine. Magistrska naloga se osredotoča na zaprtje dejavnosti samostojnega podjetnika. Prvi del naloge predstavlja splošni opis samostojnega podjetnika oziroma njegov pravni in davčni položaj, načine zaprtja dejavnosti, prenos sredstev med njegovim podjetjem in gospodinjstvom ter pravni in davčni položaj samostojnega podjetnika v Avstriji. Drugi del naloge proučuje primer samostojnega podjetnika pri njegovem zaprtju z vidika obdavčitve prenosa njegovega premoženja v gospodinjstvo z dohodnino, davkom na dodano vrednost, davkom na nepremičnine in davkom na motorna vozila, hkrati pa je predstavljen tudi davčni učinek in prihodki fizične osebe, ki razpolaga s premoženjem po zaprtju dejavnosti. Poleg zaprtja dejavnosti samostojnega podjetnika, je v nadaljevanju naloge predstavljen vidik obdavčitve ob delnem ohranjanju njegove dejavnosti. Poudarek je predvsem na prenosu premoženja ob zaprtju dejavnosti v privatno sfero (gospodinjstvo) in primerjava le-tega z avstrijsko ureditvijo.
Ključne besede: samostojni podjetnik, zapiranje s.p., prenos premoženja, obdavčitev nepremičnin, pokoj, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, obračun DDV, statusno preoblikovanje podjetnika, davčni učinki, davčna nevtralnost
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 1916; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici