| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Doživljanje in soočanje z bojnim stresom pripadnikov oboroženih sil
Benjamin Grojzdek, 2015, diplomsko delo

Opis: Vsak človek se vsakodnevno sooča z različnimi vrstami stresorjev, ki na človeka delujejo stresno. Pripadniki različnih vojska po svetu kot tudi naši vojaki pa so zaradi narave njihovega dela stresu še bolj izpostavljeni. To še bolj velja za pripadnike, ki odhajajo na mednarodne misije, saj je tam narava dela bistveno drugačna, kot je doma. Že same priprave na misijo, misija in kasneje vrnitev nazaj domov so se izkazale za zelo stresne. Pripadniki se morajo iz svojega domačega okolja, domačih navad na misijah po svetu, kjer delujejo, soočati še s kulturnimi razlikami, drugačnim načinom dela, oddaljitvijo od ljudi, ki jim pomenijo največ. Deležni so tudi groženj, ki jih narekuje nepoznano okolje misije. Z raziskavo smo ugotovili, da na stres na misiji zelo vplivajo medsebojni odnosi, torej odnosi med podrejenimi in nadrejenimi. Največji stresor celotnega cikla misije pa je vrnitev v domače okolje in vključitev pripadnikov v domači način življenja. S temi ugotovitvami opozarjamo na potrebne spremembe na teh področjih,ki sta bili v intervjujih izpostavljeni kot najbolj stresna dejavnika celotnega procesa misije. Torej bolj strokovno vodenje med samo misijo v smislu razumevanja pripadnikovih individualnih potreb ter večja psihološka pozornost na pripadnike tudi po končanih mednarodnih operacijah.
Ključne besede: stres, stresorji, stresne motnje, bojni stres, oborožene sile, diplomske naloge
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 571; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (579,57 KB)

2.
Nevojaške naloge oboroženih sil : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Anja Pliberšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Oborožene sile se vse pogosteje srečujejo z nalogami, ki po naravi niso vojaškega značaja. Opravljajo mirovne operacije, ki obsegajo naloge, podobne vojaškim, policijskim ali drugim civilnim nalogam. Vojska lahko v primeru naravnih in drugih nesreč nudi podporo s področja zaščite in reševanja. Oborožene sile se vse pogosteje in v vedno večjem obsegu pripravljajo in usposabljajo za sodelovanje v kriznem menedžmentu, mirovnih, humanitarnih in podobnih neklasičnih vojaških operacijah. V nalogi smo predstavili eno izmed mnogih nevojaških dejavnosti Slovenske vojske, in sicer operacije kriznega odzivanja, ki obsegajo politično, vojaško in civilno delovanje. Civilno-vojaško sodelovanje pripomore k večji uspešnosti in učinkovitosti mirovnih operacij. Sodobne oborožene sile so oblikovane tako, da so sposobne izvajati bojne naloge v okviru nacionalne obrambe, sodelovati v skupnih obrambnih zadevah politično-vojaških zvez ter v mednarodnih mirovnih operacijah pod pokroviteljstvom in nadzorom ZN. S prevzemom organizirane odgovornosti za vzpostavljanje reda in miru oborožene sile ne pripomorejo zgolj k nacionalni dobrobiti, pač pa pomagajo svetu, da premaguje družbene, kulturne, gospodarske in politične krize.
Ključne besede: oborožene sile, vojska, mirovne operacije, sodelovanje, civilno-vojaško sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 26.03.2013; Ogledov: 812; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (485,78 KB)

3.
Normativna in organizacijska ureditev italijanskih karabinjerjev : magistrsko delo
Luka Novak, 2014, magistrsko delo

Opis: V nalogi je predstavljena italijanska žandarmerijska sila Karabinjerji ter njihova vloga v sodobnem varnostnem in obrambnem sistemu Republike Italije. Naloge Karabinjerjev so prikazane skozi podrobnejšo analizo zakonodaje, sprejete v zadnjih treh desetletjih, ki določa sestavo in delovanje celotnega varnostnega sistema ter tudi Karabinjerjem njihov položaj in naloge. Ta zakonodaja je za Karabinjerje pomenila spremembe glede vloge, ki jo imajo tako v varnostnem kot obrambnem sistemu Republike Italije. Njihove naloge so podrobno predstavljene tudi skozi njihovo strukturo in organizacijske rešitve, s katerimi poskušajo doseči ravnotežje med vojaškimi in policijskimi nalogami. In če lahko italijanski varnostni sistem označimo kot preplet večjega števila služb z različnimi, a občasno prekrivajočimi se nalogami, imajo Karabinjerji v njem svojo specifično vlogo. To nalogo jim določa tako obstoječa zakonodaja kot tudi tradicija in status žandarmerijske službe, torej službe, ki je istočasno vojaška in policijska. Zato naloga prikaže, kako Karabinjerji v tem sistemu delujejo, kako svoje aktivnosti koordinirajo z drugimi službami in kateri koraki so potrebni za preprečevanje poseganja v pristojnosti drugih služb. V nalogi je opisano, kakšne naloge so Karabinjerji opravljali v tujini kot del italijanskih oboroženih sil in kako so se te naloge spreminjale v skladu s spremembami v mednarodnem okolju in zahtevami, ki jih je pred njih postavila Italija. Pri posameznih misijah je prikazan njihov mandat, njihovi cilji in aktivnosti. Na koncu naloga prikaže šolanje in urjenje Karabinjerjev in kako lahko skozi zaključene programe napredujejo v višje čine.
Ključne besede: nacionalna varnost, obrambni sistem, varnostni sistem, policija, oborožene sile, žandarmerija, karabinjerji, organizacija, pravna ureditev, karierni sistem, Italija, magistrska dela
Objavljeno: 17.10.2014; Ogledov: 1083; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (914,87 KB)

4.
Nacionalne omejitve pri delovanju oboroženih sil
Maj Fritz, Sabina Zgaga, 2013, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: oborožene sile, mednarodne operacije, misije, kazenska odgovornost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 483; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Usposabljanje oboroženih sil v boju proti kibernetskim grožnjam
Aleksandra Cimprič, 2015, diplomsko delo

Opis: Živimo v obdobju informacijske družbe, kjer sta vojaško in civilno področje vse bolj odvisna od IKT in procesov povezanih z njo, ker je večina komunikacijskih sistemov računalniško nadzorovanih. Vsiljivci ne izbirajo katere računalnike bodo napadli. Večinoma skušajo pridobiti nadzor nad računalnikom, da bi lahko izvedli napade na druge računalniške sisteme. S tem, ko pridobijo nadzor, imajo možnost, da skrijejo lokacijo, od koder izvajajo napad. V večjih primerih so tarče pomembnejši računalniški sistemi, kot so na primer vladni sistemi, finančni in bančni sistemi. Večina ciljev je povezanih s kriminalom. Vsiljivci imajo vpogled v naše aktivnosti na računalniku, lahko pa tudi sprožijo spremembe podatkov na trdem disku, ali v primeru, če vdrejo v sisteme vodenja in poveljevanja ali nadzora nad oboroženimi sistemi vojske lahko aktivirajo orožja za napad. Potrebno je spoznati nevarnosti in tveganja, ki nam jih prinaša kibernetsko okolje. S tem, ko objavljamo slike, video posnetke na spletna omrežja, privabljamo napadalce. V kolikor damo na splet svoje osebne podatke, jih ne moremo več izbrisati. Na področjih, kjer je potrebno skrbeti za tajne podatke, je potrebno vzpostaviti celovit sistem za varovanje teh podatkov (Sklep Sveta, 2013). »Pomembnost področja kibernetske varnosti omrežij odraža tudi raven pozornosti in prisotnost le te problematike na najvišjih, strateških ravneh odločanja in načrtovanja« (Varna Evropa v boljšem svetu, 2003:2, po Dokl, 2012). Kibernetska varnostna strategija omenja kibernetsko varnost kot ključni element varovanja informacijske infrastrukture. Kibernetska varnost je prepoznana kot ena od ključnih globalnih groženj in izzivov.
Ključne besede: kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, grožnje, kibernetsko bojevanje, oborožene sile, vojska, usposabljanje, informacijska varnost, taktični komunikacijski sistemi, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 535; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (956,59 KB)

6.
Aerobne in anaerobne obremenitve pri poklicih s področja varstvoslovja
Edis Rujović, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava energijske procese, ki se odvijajo v telesu med naporno fizično aktivnostjo. Anaerobni in aerobni procesi, ki se dogajajo pri tem, so zelo pomembni pri opravljanju fizično visoko zahtevnih nalog, ki jih opravljajo policisti, gasilci in vojaki. Predstavljeni so študijski primeri s tega področja. Zaposlene v policiji, gasilstvu in vojski moramo, preden začnejo opravljati svoje delo, ustrezno testirati in ugotoviti, ali so ga fizično sposobni opravljati. Vsekakor je pomembno tudi, da jih testiramo skozi neko periodično obdobje in s tem zagotavljamo kakovosten delovni proces in konstantno produktivnost. Obstajajo razlike med spoloma, vendar pa mora biti ne glede na to delovna naloga opravljena, še posebej če gre za človeška življenja. Neaktivnost in prekomerna telesna teža pa zagotovo otežujeta opravljanje fizično napornih delovnih nalog.
Ključne besede: varstvoslovje, policija, oborožene sile, policisti, gasilci, vojaki, fizične obremenitve, aerobna vadba, anaerobna vadba, diplomske naloge
Objavljeno: 22.12.2016; Ogledov: 519; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (550,48 KB)

7.
Spreminjajoča se vloga oboroženih sil ter vojaških pooblastil v Evropi med begunsko krizo
Adriana Judež, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko spreminjanja vlog oboroženih sil in njihovih pooblastil z ozirom na aktualno begunsko/migrantsko krizo, s katero se evropske države intenzivno soočajo od leta 2015, ter begunsko/migrantsko krizo v Sloveniji, Grčiji, Avstriji in Madžarski. Številni prihodi beguncev in migrantov so začeli ogrožati nacionalno varnost držav. Nenadna in nepričakovana množica ljudi je začela predstavljati grožnjo državnim mejam in prebivalcem držav, mogoče pa je bilo čutiti tudi pomanjkanje nadzora na mejah. Državni organi so bili primorani sprejeti odločitve, ki so bile nujno potrebne za zagotavljanje nacionalne varnosti. Migracije so posledica križnih žarišč, kot je večletna vojna v Siriji, ki je prepletena s kriznim žariščem v Iraku. Ljudje s teh območij so se odpravili na pot po balkanski poti, prek katere so želeli doseči ciljne države. Nemška kanclerka je s svojim javnim vabilom spodbudila nezakonite migracije in s tem odprla t. i. Pandorino skrinjico. Na problematiko migracij je prva vidneje opozorila Madžarska, ki se je odločila, da popolnoma zapre svoje meje, hkrati pa je dala vsem migrantom in beguncem vedeti, da je od tega trenutka naprej vsak nezakoniti prestop njihove meje kaznovan z zaporno kaznijo ter takojšnjo deportacijo. Za obvladovanje toka migrantov in beguncev so nekatere države vključevale tudi oborožene sile. Zanimalo nas je, kako je kriza vplivala na spreminjanje vojaških pooblastil v državah, ki so bile neposredno izpostavljene begunskemu valu. V ta namen smo izvedli študijo, v okviru katere smo se osredotočili na štiri izbrane države: Slovenijo, Madžarsko, Grčijo in Avstrijo. Ugotovili smo, da so v vseh državah sprejeli ukrepe, s katerimi so želeli zaščititi nacionalne interese. Slovenija, Madžarska in Avstrija so se odločile za zapiranje državnih mej ter napotitev oboroženih sil na mejna območja. Ker je kljub temu prihajalo do incidentov, so se države odločile, da sta najboljši rešitvi napotitev vojske na kritična območja in dodelitev novih pooblastil. Oborožene sile so prevzele izvajanje nekaterih policijskih pooblastil, ki so bila nujno potrebna za miritev toka in ohranjanje miru.
Ključne besede: oborožene sile, vojska, vojaška pooblastila, begunska kriza, spremembe, diplomske naloge
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 485; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (713,92 KB)

8.
Primerjava nevojaških nalog evropskih oboroženih sil
Kaja Juratovac, 2019, diplomsko delo

Opis: Evropa se v zadnjem desetletju sooča z novimi viri ogrožanja, ki vplivajo na spreminjanje varnostne in politične podobe Evrope. V ospredje so prišla tveganja in grožnje, ki primarno predstavljajo nevojaške oblike ogrožanja, kot so ekonomska kriza, množične migracije, organizirana kriminaliteta, globalni ekološki izzivi itd. Primarna vloga oboroženih sil, ki je braniti državno ozemlje pred zunanjimi grožnjami, se zaradi novih oblik izzivov, tveganj in groženj, ni spremenila, temveč je to oborožene sile vodilo v sodelovanje z drugimi varnostnimi organizacijami, kot so na primer policija, žandarmerija, obveščevalne službe itd. Skupaj z novonastalimi varnostnimi grožnjami se spreminjajo naloge in vloga oboroženih sil, ki vključujejo domačo varnostno vlogo pa vse do zagotavljanja humanitarne pomoči v razmerah naravne ali humanitarne nesreče. Nove naloge in vloge predstavljajo enega od načinov iskanja ter zagotavljanja čim večje legitimnosti oboroženih sil in občutka, da je njihovo delo pomembno in aplikativno. Izkazalo se je, da Evropska Unija, kljub vsem naporom, sprejetim sporazumom, konvencijam, akcijskim načrtom, mrežam institucij in gospodarski povezanosti, le ni tako zavarovana pred sodobnimi grožnjami. V okviru varnostnih politik se tako ustvarjajo nove predstave o vlogi oboroženih sil, prav tako se oblikujejo pričakovanja glede njihovih nalog pri zagotavljanju varnosti v državi.
Ključne besede: diplomske naloge, oborožene sile, Evropa, sodobno varnostno okolje, nevojaške naloge
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 171; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (616,34 KB)

9.
Primerljivost postopkov informacijskih operacij oboroženih sil z informacijskim upravljanjem drugih kriznih upravljavcev
Petruška Krek Vogelnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Krizno upravljanje in vodenje je neposredno odvisno od kakovostnega upravljanja z informacijami. Kakovostno informacijsko upravljanje zmanjšuje dodatne negativne posledice krize ali jih celo preprečuje. Oborožene sile ZDA so akter, ki ves čas deluje ali pa se usposablja za delovanje v kriznih pogojih, in imajo vzpostavljene stalne strukture za upravljanje z informacijami, ki so preizkušene v realnih razmerah – oboroženih konfliktih. Omenjene strukture delujejo preko sistema informacjskih operacij, kjer je glavni cilj upravljanja z informacijami tako, da odločitve ene operacije nimajo negativnega vpliva na drugo. Ustvarjajo skupno situacijsko zavedanje v celici za informacijske operacije, ki je stalna organska struktura na operativni ravni oboroženih sil. Skupno situacijsko zavedanje v krizi omili njene negativne posledice zato so postopki koristni tudi za druge krizne upravljavcena primer za policijo ter za enote zaščite in reševanja. To magistrsko delo analizira postopke upravljanje z informacijami v dveh orgnanih, ki se stalno srečujeta s kriznimi razmerami v različnih razsežnostih in brez časa za priprave na posamezno situacijo. Od njihovega kriznega upravljanja pa je odvisno, ali se bodo razsežnosti krize širile dlje od njenih neposrednih vplivov. Pri obeh organih je možna posledica izguba človeških življenj. V okviru proučevanja tega primera ugotavljamo, da je upravljanje z informacijami vzpostavljeno in sledi nameri skupnega situacijskega zavedanja. So pa področja, ki z nekaj spremembami v osnovnih predpisih in spremembami načina skupnih usposabljanj, predvsem pa s poenotenjem določenih tematskih področij, ki so večini kriznih upravljavcev skupna, lahko dvignejo raven informacijskega upravljana in s tem kriznega upravljanja tudi ob primerih, ko so primorani sodelovati z drugimi organi kriznega upravljanja. Posledično zmanjšajo tveganja za odločitve in ukrepe, ki za nekatere pomenijo rešitev problema, za druge pa problem ustvarijo. S tem se zmanjšuje tveganje za posredne posledice krize in za nepotrebne izgube človeških življenj.
Ključne besede: informacije, upravljanje z informacijami, informacijske operacije, krizno upravljanje, oborožene sile, magistrska dela
Objavljeno: 23.12.2019; Ogledov: 29; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici