1. Mirnodobne dejavnosti oboroženih sil kot vir ogrožanja okolja : ekološkokriminološki pristopSilvo Grčar, Katja Eman, Andrej Sotlar, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: Okolje je prvina, ki je pogoj za človekov obstoj in razvoj. Oborožene sile so organizacija, ki lahko tudi v mirnodobnem času povzroča okoljsko škodo. Fenomenologija in etiologija ekološke kriminalitete oboroženih sil v ekološki kriminologiji še nista povsem raziskani. Oborožene sile so strukturni del ekonomsko- politične organiziranosti države, ki pogojuje delovanje oboroženih sil. Mirnodobne dejavnosti oboroženih sil so običajno sistemske in zakonite, čeprav ogrožajo okolje. Na globalni ravni oborožene sile na bolj ali manj odkrit način izvajajo različne oblike ekološke kriminalitete. Družba se podobno odziva na mirnodobne dejavnosti oboroženih sil, ki ogrožajo okolje, in je najmočnejši dejavnik v družbeni konstrukciji ekološke kriminalitete.
Ključne besede: vojska, oborožene sile, okoljska škoda, ekološka kriminaliteta, ekološka kriminologija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 5
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. |
5. Etiologija ekološke kriminalitete v vojaški organizacijiSilvo Grčar, Katja Eman, 2022, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Problematika okoljske škode, ki jo povzročijo oborožene sile v mirnodobnem in vojnem času, je predmet preučevanja sociologije, zdravstva, ekologije, kriminologije in drugih ved. Čeprav problem prepoznavajo tudi ekološki kriminologi, pa so manj številni prispevki avtorjev, ki bi analizirali specifične povzročitelje ekološke kriminalitete, kot so oborožene sile. Predstavimo kriminogenost vojaške organizacije in etiologijo ekološke kriminalitete v vojaški organizaciji. Metode: Uporabili smo analizo obstoječih knjižnih in elektronskih virov s področja ekološke kriminologije, ekološke kriminalitete in sociologije vojske. Z deskriptivno metodo, metodo dedukcije in metodo kompilacije smo opisali vsebinsko področje in ga umestili v kontekst ekološke kriminologije. Ugotovitve: Med pojavne oblike kriminalitete v vojaški organizaciji uvrščamo tudi ekološko kriminaliteto. Vojaško institucionalno okolje ustvarja, ohranja ali preprečuje okoliščine, ki generirajo splošne in posebne oblike kriminalitete, med njimi tudi ekološko kriminaliteto, katere povzročitelj so oborožene sile. Izvirnost/pomembnost prispevka: S prispevkom smo predstavili kriminogenost vojaške organizacije. Opisali smo izbrane pojavne oblike ekološke kriminalitete in kriminogene predispozicije oboroženih sil za povzročitev ekološke kriminalitete. Znanstveno preučevanje mirnodobnih dejavnosti oboroženih sil v kontekstu ekološke kriminologije predstavlja novost in tudi prispevek k obstoječemu znanju na področju (ekološke) kriminologije in sociologije vojske.
Ključne besede: vojska, ekološka kriminaliteta, okoljska škoda, oborožene sile, vojaška organizacija, vojaška kriminologija, vojaška kultura, ekološka kriminologija, vojaška sociologija
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 34
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Spopadanje oboroženih sil s pandemijo COVIDA-19 : študija primera Združenega kraljestvaAleš Ratej, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava odziv oboroženih sil na pandemijo COVIDA-19 v Združenem kraljestvu. V času izrednih razmer so namreč oborožene sile med prvimi, ki se spoprimejo s kriznimi situacijami. Oborožene sile se morajo v kriznih časih znajti ter biti nemudoma prisotne, ko gre za nacionalno varnost, zato je nujno potrebno ohranjanje odpornosti oboroženih sil, da lahko neprekinjeno opravljajo naloge. V državni blagajni mora tako biti ves čas dovolj denarja za financiranje oboroženih sil, le-te pa morajo ostati zdrave ter številčno zadostne. V zelo kratkem času so se oborožene sile Združenega kraljestva organizirale, opravile različna usposabljanja za boj proti pandemiji ter na pomoč priskočile predvsem zdravstveni dejavnosti, pa tudi drugim civilnim strukturam. Z operacijo Rescript so oborožene sile Združenega kraljestva zelo pomagale na nacionalni ravni s tem, ko so pomagale postaviti bolnišnice, namenjene izključno pacientom, obolelim za COVIDOM-19, pomagale so pri postavitvi testnih točk ter pri testiranjih. Ko so bila cepiva končno na voljo, so oborožene sile pomagale z nacionalno ter mednarodno distribucijo le-teh, na nacionalni ravni pa so pomagale tudi pri cepljenjih. Pomembno vlogo so igrale tudi pri pomoči vzgojno-izobraževalnim ustanovam, da so lahko vzgojno-izobraževalni procesi naprej potekali s čim manj motnjami. Na mednarodni ravni so v sklopu operacije Broadshare pomagale ohranjati čim bolj nemoteno mednarodno trgovanje, pomagale so se vrniti turistom ter delavcem v tujini nazaj domov, prav tako pa so pomagale distribuirati cepiva ter druge pripomočke za boj proti pandemiji izven Združenega kraljestva.
Ključne besede: diplomske naloge, oborožene sile, COVID-19, pandemija, vojaška pomoč
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1266; Prenosov: 84
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
7. Primerljivost postopkov informacijskih operacij oboroženih sil z informacijskim upravljanjem drugih kriznih upravljavcev : magistrsko deloPetruška Krek Vogelnik, 2019, magistrsko delo Opis: Krizno upravljanje in vodenje je neposredno odvisno od kakovostnega upravljanja z informacijami. Kakovostno informacijsko upravljanje zmanjšuje dodatne negativne posledice krize ali jih celo preprečuje. Oborožene sile ZDA so akter, ki ves čas deluje ali pa se usposablja za delovanje v kriznih pogojih, in imajo vzpostavljene stalne strukture za upravljanje z informacijami, ki so preizkušene v realnih razmerah – oboroženih konfliktih. Omenjene strukture delujejo preko sistema informacjskih operacij, kjer je glavni cilj upravljanja z informacijami tako, da odločitve ene operacije nimajo negativnega vpliva na drugo. Ustvarjajo skupno situacijsko zavedanje v celici za informacijske operacije, ki je stalna organska struktura na operativni ravni oboroženih sil. Skupno situacijsko zavedanje v krizi omili njene negativne posledice zato so postopki koristni tudi za druge krizne upravljavcena primer za policijo ter za enote zaščite in reševanja. To magistrsko delo analizira postopke upravljanje z informacijami v dveh orgnanih, ki se stalno srečujeta s kriznimi razmerami v različnih razsežnostih in brez časa za priprave na posamezno situacijo. Od njihovega kriznega upravljanja pa je odvisno, ali se bodo razsežnosti krize širile dlje od njenih neposrednih vplivov. Pri obeh organih je možna posledica izguba človeških življenj. V okviru proučevanja tega primera ugotavljamo, da je upravljanje z informacijami vzpostavljeno in sledi nameri skupnega situacijskega zavedanja. So pa področja, ki z nekaj spremembami v osnovnih predpisih in spremembami načina skupnih usposabljanj, predvsem pa s poenotenjem določenih tematskih področij, ki so večini kriznih upravljavcev skupna, lahko dvignejo raven informacijskega upravljana in s tem kriznega upravljanja tudi ob primerih, ko so primorani sodelovati z drugimi organi kriznega upravljanja. Posledično zmanjšajo tveganja za odločitve in ukrepe, ki za nekatere pomenijo rešitev problema, za druge pa problem ustvarijo. S tem se zmanjšuje tveganje za posredne posledice krize in za nepotrebne izgube človeških življenj.
Ključne besede: informacije, upravljanje z informacijami, informacijske operacije, krizno upravljanje, oborožene sile, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 23.12.2019; Ogledov: 1076; Prenosov: 179
Celotno besedilo (3,56 MB) |
8. Primerjava nevojaških nalog evropskih oboroženih sil : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKaja Juratovac, 2019, diplomsko delo Opis: Evropa se v zadnjem desetletju sooča z novimi viri ogrožanja, ki vplivajo na spreminjanje varnostne in politične podobe Evrope. V ospredje so prišla tveganja in grožnje, ki primarno predstavljajo nevojaške oblike ogrožanja, kot so ekonomska kriza, množične migracije, organizirana kriminaliteta, globalni ekološki izzivi itd. Primarna vloga oboroženih sil, ki je braniti državno ozemlje pred zunanjimi grožnjami, se zaradi novih oblik izzivov, tveganj in groženj, ni spremenila, temveč je to oborožene sile vodilo v sodelovanje z drugimi varnostnimi organizacijami, kot so na primer policija, žandarmerija, obveščevalne službe itd. Skupaj z novonastalimi varnostnimi grožnjami se spreminjajo naloge in vloga oboroženih sil, ki vključujejo domačo varnostno vlogo pa vse do zagotavljanja humanitarne pomoči v razmerah naravne ali humanitarne nesreče. Nove naloge in vloge predstavljajo enega od načinov iskanja ter zagotavljanja čim večje legitimnosti oboroženih sil in občutka, da je njihovo delo pomembno in aplikativno. Izkazalo se je, da Evropska Unija, kljub vsem naporom, sprejetim sporazumom, konvencijam, akcijskim načrtom, mrežam institucij in gospodarski povezanosti, le ni tako zavarovana pred sodobnimi grožnjami. V okviru varnostnih politik se tako ustvarjajo nove predstave o vlogi oboroženih sil, prav tako se oblikujejo pričakovanja glede njihovih nalog pri zagotavljanju varnosti v državi.
Ključne besede: diplomske naloge, oborožene sile, Evropa, sodobno varnostno okolje, nevojaške naloge
Objavljeno v DKUM: 02.08.2019; Ogledov: 1173; Prenosov: 137
Celotno besedilo (616,34 KB) |
9. Aerobne in anaerobne obremenitve pri poklicih s področja varstvoslovja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloEdis Rujović, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava energijske procese, ki se odvijajo v telesu med naporno fizično aktivnostjo. Anaerobni in aerobni procesi, ki se dogajajo pri tem, so zelo pomembni pri opravljanju fizično visoko zahtevnih nalog, ki jih opravljajo policisti, gasilci in vojaki. Predstavljeni so študijski primeri s tega področja. Zaposlene v policiji, gasilstvu in vojski moramo, preden začnejo opravljati svoje delo, ustrezno testirati in ugotoviti, ali so ga fizično sposobni opravljati. Vsekakor je pomembno tudi, da jih testiramo skozi neko periodično obdobje in s tem zagotavljamo kakovosten delovni proces in konstantno produktivnost. Obstajajo razlike med spoloma, vendar pa mora biti ne glede na to delovna naloga opravljena, še posebej če gre za človeška življenja. Neaktivnost in prekomerna telesna teža pa zagotovo otežujeta opravljanje fizično napornih delovnih nalog.
Ključne besede: varstvoslovje, policija, oborožene sile, policisti, gasilci, vojaki, fizične obremenitve, aerobna vadba, anaerobna vadba, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2016; Ogledov: 1466; Prenosov: 137
Celotno besedilo (550,48 KB) |
10. Spreminjajoča se vloga oboroženih sil ter vojaških pooblastil v Evropi med begunsko krizo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAdriana Judež, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko spreminjanja vlog oboroženih sil in njihovih pooblastil z ozirom na aktualno begunsko/migrantsko krizo, s katero se evropske države intenzivno soočajo od leta 2015, ter begunsko/migrantsko krizo v Sloveniji, Grčiji, Avstriji in Madžarski. Številni prihodi beguncev in migrantov so začeli ogrožati nacionalno varnost držav. Nenadna in nepričakovana množica ljudi je začela predstavljati grožnjo državnim mejam in prebivalcem držav, mogoče pa je bilo čutiti tudi pomanjkanje nadzora na mejah. Državni organi so bili primorani sprejeti odločitve, ki so bile nujno potrebne za zagotavljanje nacionalne varnosti.
Migracije so posledica križnih žarišč, kot je večletna vojna v Siriji, ki je prepletena s kriznim žariščem v Iraku. Ljudje s teh območij so se odpravili na pot po balkanski poti, prek katere so želeli doseči ciljne države. Nemška kanclerka je s svojim javnim vabilom spodbudila nezakonite migracije in s tem odprla t. i. Pandorino skrinjico. Na problematiko migracij je prva vidneje opozorila Madžarska, ki se je odločila, da popolnoma zapre svoje meje, hkrati pa je dala vsem migrantom in beguncem vedeti, da je od tega trenutka naprej vsak nezakoniti prestop njihove meje kaznovan z zaporno kaznijo ter takojšnjo deportacijo. Za obvladovanje toka migrantov in beguncev so nekatere države vključevale tudi oborožene sile. Zanimalo nas je, kako je kriza vplivala na spreminjanje vojaških pooblastil v državah, ki so bile neposredno izpostavljene begunskemu valu. V ta namen smo izvedli študijo, v okviru katere smo se osredotočili na štiri izbrane države: Slovenijo, Madžarsko, Grčijo in Avstrijo. Ugotovili smo, da so v vseh državah sprejeli ukrepe, s katerimi so želeli zaščititi nacionalne interese. Slovenija, Madžarska in Avstrija so se odločile za zapiranje državnih mej ter napotitev oboroženih sil na mejna območja. Ker je kljub temu prihajalo do incidentov, so se države odločile, da sta najboljši rešitvi napotitev vojske na kritična območja in dodelitev novih pooblastil. Oborožene sile so prevzele izvajanje nekaterih policijskih pooblastil, ki so bila nujno potrebna za miritev toka in ohranjanje miru.
Ključne besede: oborožene sile, vojska, vojaška pooblastila, begunska kriza, spremembe, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1298; Prenosov: 174
Celotno besedilo (713,92 KB) |
