Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Dinamična fosforilacija in defosforilacija proteinov sta esencialna regulatorna mehanizma, ki regulirata večino celične fiziologije, zato ni presenetljivo, da so motnje v njunem delovanju pogosto vzrok za nastanek in napredovanje številnih bolezni. Fosfoproteomika je biološko pomembno področje, ki za analizo fosfoproteinov pogosto uporablja tekočinsko kromatografijo, sklopljeno s tandemsko masno spektrometrijo (LC MS/MS). Pred analizo z LC-MS/MS je ključnega pomena obogatitev fosforiliranih peptidov, ki zviša relativno količino ciljnih molekul in s tem poveča občutljivost metode. V magistrski nalogi smo optimizirali metodo obogatitve fosforiliranih peptidov za analizo z masno spektrometrijo, pri čemer smo izhajali iz nezadovoljivega protokola proizvajalca. Na voljo smo imeli dva obogatitvena materiala: PureCube Fe-NTA MagBeads in PureCube Ti-NTA MagBeads, katerih kapaciteto smo primerjali. Ugotovili smo, da je v naši izvedbi eksperimenta veliko obetavnejša obogatitev s Ti-NTA magnetnimi kroglicami, ki so že na začetku optimizacije ponujale zadovoljiv delež obogatenih fosfopeptidov, medtem ko bi za uporabo Fe-NTA morali bistveno spremeniti sestavo vezavnega pufra. Optimizirali smo razmerje med količino Ti-NTA in maso vhodnih peptidov ter delež glikolne kisline (GA) v vezavnem pufru. Rezultati kažejo, da z večjo količino afinitetnega materiala obogatimo več fosforiliranih peptidov, brez zmanjšanega deleža le-teh v vzorcu, zato smo kot optimalno določili dvakratno količino Ti-NTA glede na prvotni protokol. Nadalje smo ugotovili, da dodatek GA občutno vpliva na specifičnost vezave, vendar večji delež le-te hkrati obogati manj fosfopeptidov. Kompromis med zvišanjem specifičnosti in večjim številom fosfopeptidov smo tako dosegli pri uporabi vezavnega pufra z 0,2 % deležem GA. Na podlagi alternativnih protokolov in teorije smo prilagodili tudi inkubacijski čas vezave in elucije fosfopeptidov. Nadalje smo ugotavljali minimalno maso vhodnih peptidov, iz katere še dobimo zanesljivo kvantifikacijo fosfopeptidov. Ugotovili smo, da je ta lahko veliko nižja kot navaja proizvajalec; minimalno maso smo postavili pri 50 g, saj nižje mase dajejo zelo variabilne in s tem nezanesljive rezultate. Optimizirano metodo smo testirali na peptidih iz celic, gojenih v različnih pogojih. Analizirali smo fosfoproteom celic, tretiranih s kemoterapevtikom doksorubicin, napram celicam v normalnih rastnih pogojih. Statistična analiza je pokazala, da se je ob izpostavljenosti doksorubicinu količina številinih fosforiliranih peptidov statistično značilno povečala. Uporabljen masni spektrometer se je izkazal za dovolj občutljivega, da te spremembe zazna, optimizirana metoda pa kot učinkovita. Metoda je tako primerna za proučevanje fosfoproteoma, ko imamo opravka z manjšim številom vzorcev, pred širšo uporabo pa bo potrebna dodatna optimizacija.
Ključne besede: proteomika, fosforilacija, obogatitev fosfopeptidov, masna spektrometrija
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 21; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,68 MB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo razpoznavo drevesnih vrst iz oblakov točk z uporabo novejših nevronskih mrež in primerjamo uspešnost razpoznave s sorodnimi deli. Razpoznavo smo zasnovali na dva različna načina. Pri prvem načinu smo izbrali in pripravili nevronsko mrežo za obdelavo 3D podatkov oz. oblakov točk, medtem ko smo pri drugem načinu izbrali in pripravili nevronsko mrežo za obdelavo 2D podatkov oz. slik. Pripravili smo tudi skupno podatkovno zbirko z združitvijo prosto dostopnih zbirk, ki vsebujejo posamezna drevesa v obliki oblakov točk, in med učenjem obogatili podatke. Po zaključenem učenju s pripravljeno skupno podatkovno zbirko nismo dosegli podobnih zaključkov kot v primerjanem predhodnem delu. V našem primeru je izbrana nevronska mreža, namenjena obdelavi 3D podatkov, dosegla 4 % višjo skupno točnost od izbrane nevronske mreže, ki je obdelovala 2D podatke.
Ključne besede: globoke nevronske mreže, klasifikacija drevesnih vrst, 3D oblaki točk, 2D slike, obogatitev podatkov
Objavljeno v DKUM: 01.07.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 39
Celotno besedilo (16,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Neupravičena pridobitev kot samostojen vir obveznosti je neposlovno obligacijsko razmerje, katerega udeleženca sta neupravičeno obogatena oseba in neupravičeno prikrajšana oseba. Zakon določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Podobno kot nemško pravo, tudi slovensko pravo obveznosti iz naslova neupravičene pridobitve ureja enotno, tj. z generalno klavzulo, v pravni teoriji in sodni praksi pa je dodelana in uveljavljena delitev obogatitvenih obveznosti na kondikcije in verzije. Predpostavke, skupne vsem obogatitvenim obveznostim, so: prikrajšanje, obogatitev, vzročna zveza in neobstoj pravnega temelja. Pravni učinki prisilnih stvarnopravnih pravil o prirasti v povezavi z načelom povezanosti zemljišča in objekta povzročijo nastanek pravnega razmerja neupravičene pridobitve, ki je urejeno v Stvarnopravnem zakoniku, glede nekaterih vidikov pa se uporabijo splošna pravila iz Obligacijskega zakonika. Stvarnopravni zakonik ureja tri položaje neupravičene pridobitve, in sicer: povečanje vrednosti nepremičnine, prenehanje stavbne pravice in spojitev ter izdelavo nove premičnine. Obogatitveni zahtevek neupravičeno prikrajšane osebe napram neupravičeno obogateni osebi je verzijski zahtevek. Za razliko od prejšnje pravne ureditve, v skladu z veljavno zakonodajo, oseba, ki s soglasjem nepremičnine poveča njeno vrednost, ne more pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bila obogatena, pri čemer se glede obsega verzijskega zahtevka uveljavi obogatitveno načelo in metoda tržne vrednosti nepremičnine, verzijski zahtevek pa začne teči od trenutka izgube posesti. Vlagatelj in lastnik nepremičnine se lahko dogovorita, da na nepremičnini, ki je predmet vlaganj, nastane solastnina. Vlaganja so lahko izvedena s soglasjem lastnika ali ob odsotnosti soglasja, pri čemer na nastanek stvarnopravnih posledic sam obstoj soglasja ne vpliva. Položaj vlagatelja v primeru odsotnosti soglasja glede vlaganj del pravne teorije približa položaju nedobrovernega posestnika, kar je predvsem pomembno z vidika obsega verzijskega zahtevka. Do položaja neupravičene pridobitve pride tudi v določenih primerih prenehanja stavbne pravice, in sicer v primerih, ko se imetnik stavbne pravice in lastnik zemljišča za primer prenehanja ne dogovorita, da imetniku stavbne pravice pripada nadomestilo (v višini povečanja vrednosti nepremičnine) oz. drug zakon tega ne določa. Stavbna pravica namreč zaradi uveljavitve načela povezanosti zemljišča in objekta ob njenem prenehanju ponovno priraste k zemljišču. Zaradi stvarnopravnih učinkov pravnih pravil, ki urejajo spojitev, pomešanje ter izdelavo nove premičnine, pride do pravnega položaja neupravičene pridobitve tudi na premičninskem področju, in sicer v primeru, ko prikrajšani izgubi lastninsko pravico na stvari (ki je ni mogoče šteti za glavno stvar), ki je s spojitvijo, pomešanjem ali izdelavo nove stvari, postala last nekoga drugega, pri čemer se glede obogatitvenega zahtevka smiselno uporabijo splošna pravila iz Obligacijskega zakonika.
Ključne besede: neupravičena obogatitev, obogatitveni zahtevek, verzija, verzijski zahtevek, obogatitveno načelo, vlaganje v tujo nepremičnino, načelo superficies solo cedit, prirast, prenehanje stavbne pravice
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 829; Prenosov: 248
Celotno besedilo (16,64 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava nujnost avtonomne razlage pojma civilne in gospodarske zadeve po prvem odstavku člena 1 Uredbe št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, vendar samo za primere, kjer se na eni strani pojavlja oseba javnega prava. Predstavljene so sodne odločbe Sodišča Evropske unije, med katere sodi tudi odločba Land Berlin proti Ellen Mirjam Sapir, ki je izrednega pomena glede določanja mednarodne pristojnosti po Uredbi št. 1215/2012, v kateri je Sodišče Evropske unije odstopilo od dosedanje sodne prakse. Pod pojem civilne in gospodarske zadeve uvršča tudi institut neupravičene obogatitve ter s tem neposredno širi zgoraj omenjen pojem.
Ključne besede: Uredba št. 1215/2012, avtonomna razlaga, civilna in gospodarska zadeva, neupravičena obogatitev, zadeva Land Berlin proti Ellen Mirjam Sapir.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 1676; Prenosov: 238
Celotno besedilo (660,13 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava obligacijskopravne učinke prelivanj premoženjskih kategorij zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, ki so posledica učinkov stvarnega prava, s poudarkom na uporabi pravil o neupravičeni obogatitvi. Različna stališča teorije in prakse so si enotna v ugotovitvi, da je področje premoženjskih razmerij med zakoncema v veljavni slovenski zakonodaji podnormirano. Obstoj spornih dejanskih stanj oziroma življenjskih primerov, ki niso zakonsko natančno urejeni pa za rešitev spora zahteva, poleg poznavanja konkretnih okoliščin primera, uporabo ustrezne pravne razlage, s katero se zapolni navidezna pravna vrzel. S pomočjo razlag, teoretiki in sodna praksa zastopajo različna stališča glede vprašanja, ali ima zakonec, ki vlaga v nepremičnino, katere nima v lasti, na podlagi svojega prispevka stvarnopravni ali obligacijski zahtevek. Uvodno poglavje preučuje pojem premoženja in različne oblike premoženjskih kategorij, s poudarkom na premoženjskem režimu zakoncev. Predstavljene so tudi različne oblike prelivanj vrednosti med premoženjskimi kategorijami. V tretjem poglavju je predstavljena problematika vlaganj v nepremičnino, ki je posebno premoženje enega izmed zakoncev. V okviru izpostavljene problematike so preučena različna stališča teorije in prakse. V nadaljevanju so predstavljeni stvarnopravni učinki izboljšave tuje nepremičnine s poudarkom na institutu akcesije. Predmet preučevanja je tudi načelo superficies solo cedit, ki je tesno povezano z institutom akcesije. Načelo je bilo tekom zgodovinskega razvoja deležno nekaterih sprememb, ki so pomembno vplivale na institut akcesije, zato diplomsko delo preučuje načelo superficies solo cedit tudi iz historičnega vidika. Peto poglavje je v celoti namenjeno pravu neupravičene pridobitve, v katero spadajo povračilne obveznosti v obliki kondikcij in verzij. Pravo neupravičene pridobitve je sredstvo za saniranje nepravičnosti oziroma porušene premoženjskopravne ekvivalence med udeleženimi strankami. V teoriji se pogosto uporablja za povračilne obveznosti izraz kvazikontraktne obveznosti, med katere se štejejo tudi obveznosti iz naslova poslovodstva brez naročila oziroma gestije. V diplomskem delu je predstavljena razvrstitev posameznih kvazikontraktnih obveznosti med kondikcije, verzije in gestije ter razlikovanje med posameznimi povračilnimi obveznostmi. Dostikrat se v teoriji za povračilne obveznosti uporablja širši izraz reparacije kot konstruktiven pripomoček, ki omogoča opredelitev skupnih značilnosti teh zahtevkov. Diplomsko delo je zaključeno z analizo položaja neupravičene obogatitve zaradi učinkov stvarnega prava na nepremičninskem področju in sklepnem razmišljanju o posledicah povečanja vrednosti nepremičnine, ki spada v posebno premoženje, s sredstvi iz skupnega premoženja zakoncev ter zastarljivosti verzijskega zahtevka, ki spada v skupno premoženje zakoncev.
Ključne besede: premoženje, skupno premoženje zakoncev, akcesija, prirast, superficies solo cedit, neupravičena pridobitev, neupravičena obogatitev, kvazikontrakti, reparacije, povračilne obveznosti, kondikcija, verzija, gestija, zastaranje
Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 4129; Prenosov: 1110
Celotno besedilo (237,40 KB)