| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 218
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Celovita energetska prenova javne stavbe v skladu z zahtevami novega PURESA : magistrsko delo
Aljoša Umek, 2025, magistrsko delo

Opis: Energetska prenova stavb je ključni izziv sodobne družbe, saj naslavlja problematiko naraščajoče porabe energije, emisij toplogrednih plinov in odvisnosti od fosilnih goriv. Stavbe so pomembni porabniki energije, saj v Evropski uniji porabijo približno 40 % skupne energije in povzročijo skoraj 36 % emisij toplogrednih plinov. Namen prenove stavb je zmanjšanje energetske porabe in stroškov, izboljšanje bivalnega ugodja ter zmanjšanje okoljskega vpliva. Poseben izziv predstavljajo javne stavbe, kot so šole, vrtci in bolnišnice, kjer prenova vključuje visoke začetne stroške in kompleksno usklajevanje deležnikov. Magistrsko delo se osredotoča na energetsko prenovo obravnavane javne stavbe v skladu z zahtevami novega Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES). Analizirani bodo ukrepi za izboljšanje toplotnega ovoja stavbe in tehničnih sistemov ter ekonomski vidiki, vključno z vračilno dobo naložb. Cilj dela je pripraviti celovit načrt energetske prenove, ki bo omogočil največje prihranke energije, zmanjšanje emisij CO₂ in izpolnjevanje zahtev PURES.
Ključne besede: Celovita energetska prenova, javna stavba, PURES, učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, zmanjšanje rabe energije.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (13,08 MB)

2.
Razvoj magnetno segrevanih katalizatorjev za kemijsko hrambo vodika : doktorska disertacija
Anja Sedminek, 2025, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava razvoj inovativnih magnetno odzivnih nanokompozitov, namenjenih uporabi kot nosilcev katalizatorjev za elektrificirane kemijske procese. Uporaba izmeničnega magnetnega polja omogoča lokalizirano, hitro in selektivno segrevanje katalitskega sloja, kar predstavlja alternativo klasičnim načinom gretja ter prispeva k večji energetski učinkovitosti in združljivosti procesov z obnovljivimi viri energije. Glavni cilj doktorske disertacije je bil razvoj in karakterizacija novih magnetnih materialov za tehnologijo magnetno segrevane katalize ter preizkus njihove aktivnosti v procesih, ki omogočajo pretvorbo električne energije v kemijsko, kot je shranjevanje energije v molekulah, bogatih z vodikom. Preučili smo dva ključna primera: shranjevanje energije v obliki amonijaka (NH₃) ter v tekočih organskih nosilcih vodika (LOHC). Za ta namen smo razvili postopek priprave CoxNi1-x-Al₂O₃ nanokompozitov, prenosljiv na večjo skalo, v katerih so zlitinski nanodelci CoNi (~ 15 nm) homogeno porazdeljeni po porozni matrici iz aluminijevega oksida. Ti materiali imajo visoko specifično površino (~150 m² g⁻¹), so stabilni in se učinkovito segrevajo (≥ 500 °C, 25 mT), ko so izpostavljeni izmeničnemu magnetnemu polju. Nanos rutenijevih nanodelcev (1 ut.%, 2-7 nm) in njihova promocija z barijem (4,5 ut.%) sta omogočila pripravo katalizatorjev z visoko disperzijo (54 %) ter dobro pokritostjo (52 %) aktivnih mest. Eksperimenti sinteze in razgradnje amonijaka so potekali v namensko izdelanem kvarčnem reaktorju, ki omogoča obratovanje pri povišanih tlakih. Rezultati kažejo, da z barijem promoviran rutenijev katalizator pri sintezi NH₃ doseže reakcijsko hitrost 1600 mmol NH₃ gRu⁻¹ h⁻¹ pri 400 °C in 5,5 MPa, medtem ko nepromoviran katalizator doseže pri enakih pogojih zgolj 158 mmol NH₃ gRu⁻¹ h⁻¹. Podoben trend je prav tako pri razgradnji, kjer je popolna pretvorba s promoviranim katalizatorjem pri 50 °C nižja kot pri nepromoviranem. Poskusi, kjer smo dinamično vklapljali in izklapljali izmenično magnetno polje, so pokazali doseganje stacionarnih stanj v približno 10-15 min. Kvantnomehanski izračuni in modeliranje mikrokinetike so pokazali, da stična površina med barijevim oksidom in rutenijem bistveno olajša hitrost določujočo stopnjo, ki je razklop N2, kar pojasni opaženo povečano aktivnost z barijem promoviranih katalizatorjev. Aktivnost pripravljenih magnetnih katalizatorjev smo testirali tudi v šaržnem sistemu v procesih hidrogenacije tekočih organskih nosilcev vodika, in sicer na toluenu in dibenziltoluenu. Pri nizkem tlaku (1 MPa) in zmernih temperaturah (120–150 °C) smo dosegli visoke stopnje pretvorbe. Pri toluenu je bila 100-odstotna pretvorba dosežena že po dveh urah pri 120 °C, medtem ko je bil pri 150 °C za popolnoma hidrogeniranem dibenziltoluen dosežen izkoristek 37,6 % po 7,4 urah reakcije. Disertacija uvaja nov koncept katalitskih procesov, ki temeljijo na magnetnem segrevanju katalitskega sloja. Ta inovativni pristop predstavlja izviren znanstveni prispevek, saj omogoča učinkovitejšo izrabo energije, hitrejši odziv sistema in odpira možnosti za razvoj prilagodljivih, nizkoogljičnih tehnologij, združljivih z obnovljivimi viri energije. Doseženi rezultati potrjujejo uporabnost razvitih materialov za dolgoročno shranjevanje energije v kemijski obliki in s tem pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju alternativnih tehnologij.
Ključne besede: magnetna kataliza, katalizator, elektrifikacija, amoniak, LOHC, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 23.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (8,66 MB)

3.
Modeliranje in izvedba modela vrtinčne turbine : diplomsko delo
Jan Petelinc, 2025, diplomsko delo

Opis: V svetu, kjer se vedno bolj razvijajo obnovljivi viri energije, je hidroenergija zelo pomemben del tega sektorja. Ker ni možno povsod postaviti velike hidroenergetske izvedbe mikro turbine, postajajo te vedno bolj pomembne. V diplomski nalogi je cilj narediti 3D model vrtinčne turbine in na tem modelu izvesti teste. Testi bodo izvedeni v vodnem kanalu laboratorija, da se izognemo zunanjim vplivom okolice.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, modeliranje, vrtinčna turbina.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

4.
Analiza elektroenergetske bilance in obnovljivih virov energije v Sloveniji na podlagi poročila Agencije za energijo za leto 2023 : magistrsko delo
Nejc Mulec, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je celovito obravnavan slovenski elektroenergetski sistem, s poudarkom na njegovi strukturi, zanesljivosti in razvoju v času energetske tranzicije. Predstavljeni so ključni podatki o proizvodnji električne energije iz različnih virov, vključno z obnovljivimi viri energije. Analizirana je tudi poraba električne energije in izgube v prenosnem in distribucijskem sistemu. Vključena je tudi analiza trendov samooskrbe, vloga distribucijskega omrežja v Sloveniji in vplivu samooskrbe na distribucijsko omrežje. Podrobno je obravnavan pravni okvir samooskrbe, vključno z zakonskimi pravicami in obveznostmi proizvajalcev in odjemalcev. Ocenjen je tudi vpliv zakonodajnih sprememb, kot je Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), na razvoj samooskrbe in vključevanje OVE v elektroenergetski sistem. Poseben poudarek je namenjen pregledu poročila Agencije za energijo za leto 2023 in analizira doseganje ciljev na področju OVE ter prihodnje usmeritve prehoda v nizkoogljično družbo.
Ključne besede: elektroenergetski sistem, energetska tranzicija, obnovljivi viri energije, Agencija za energijo
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Teslina turbina, konstruiranje modela turbine, meritev obratovalnih parametrov turbine : diplomsko delo
Domen Tomše, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bil proučevan potencial uporabe Tesline turbine pri pridobivanju energije iz obnovljivih virov. Teslina turbina deluje na osnovi viskoznega trenja vodnega toka ob površini rotirajočih diskov. Zaradi preproste konstrukcije in nizkih stroškov predstavlja zanimivo alternativo klasičnim turbinam, predvsem za manjše energetske sisteme. V okviru raziskave je bil cilj proučiti vpliv različnih konstrukcijskih in obratovalnih parametrov, kot so razmik med diski, natok kapljevine in število vrtljajev rotorja, na moč in izkoristek turbine. Za ta namen je bil zasnovan in izdelan laboratorijski model Tesline turbine, ki je bil preizkušen v laboratoriju LAHET na vodni progi. Meritve so bile izvedene pri različnih vrtljajih in različnih kotih natoka vode (0°, 10° in 15°). Ugotovljeno je bilo, da imata razmik med diski in kot natoka pomemben vpliv na učinkovitost in moč turbine. Najvišji izmerjeni izkoristek je bil dosežen pri večjih kotih natoka vode, kjer je bila optimalna delovna točka dosežena pri nižjem pretoku. v Z analizo rezultatov je bilo ugotovljeno, da se pretok skozi turbino zmanjšuje s povečevanjem vrtljajev, kar je bilo pripisano centrifugalnemu učinku rotorja. Zaznane so bile tudi negativne vrednosti moči in izkoristka v režimih, ko je turbina delovala kot porabnik, torej jo je poganjal elektromotor. Izmerjeni maksimalni izkoristek je znašal približno 15 %, kar je – glede na izvedbo meritev in uporabljeni model – skladno z obstoječo literaturo. Na osnovi ugotovitev je bilo zaključeno, da Teslina turbina predstavlja obetavno tehnologijo za manjše nizkotlačne energetske sisteme, vendar je za izboljšanje njenega izkoristka potrebna nadaljnja optimizacija konstrukcijskih parametrov in obratovalnih pogojev.
Ključne besede: Teslina turbina, obnovljivi viri energije, viskozno trenje, učinkovitost, laboratorijske meritve
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (5,46 MB)

6.
Reševanje problematike priključevanja samooskrbnih sončnih elektrarn s pomočjo P/U karakteristike : magistrsko delo
Tilen Natek, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko priključevanja samooskrbnih sončnih elektrarn v nizkonapetostno omrežje ter predstavlja tehnično rešitev z uporabo P/U karakteristike. Analizirana je uvedba P/U karakteristike, ki omogoča prilagajanje proizvodnje električne energije glede na trenutne napetostne razmere v omrežju. Raziskovalni del temelji na analizi petletnega obdobja delovanja podjetja Elektro Celje, d. d., ter simulacijah, izvedenih na modelu nizkonapetostnega omrežja. Obravnavani so različni scenariji, pri čemer se preučuje vpliv P/U karakteristike na obremenjenost omrežja in ustreznost napetostnega profila. Na podlagi rezultatov simulacij in analize meritev je prikazana ustreznost uporabe P/U karakteristike kot orodja za omogočanje nadaljnjega vključevanja malih sončnih elektrarn v distribucijski sistem.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, mala sončna elektrarna, samooskrba, soglasje za priključitev, P/U karakteristika.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (4,27 MB)

7.
Priporočila za zmanjševanje ogljičnega odtisa turističnih nastanitev
Tomi Špindler, Maja Turnšek, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Ogljični odtis je postal ključno merilo za prispevek organizacij k boju proti podnebnim spremembam. Stavbni fond, ki vključuje različne vrste stavb, je prepoznan kot sektor z največjim potencialom za prihranke energije. Nastanitve imajo med vsemi oblikami turističnih aktivnosti največji potencial za najhitrejše spremembe pri zmanjševanju ogljičnega odtisa. Slovenija v Strategiji razvoja slovenskega turizma prepoznava potrebo po zmanjšanju emisij, ki jih povzroča turizem, in sicer z uvajanjem bolj trajnostnih pristopov. Trije scenariji razvoja turizma nakazujejo različne poti, pri čemer je izpostavljeno, da so nastanitve ključne za hitrejše zmanjšanje ogljičnega odtisa. Predlagami ukrepi so investicije v bolj energetsko učinkovito opremo stavb, spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, izboljšanje energetske učinkovitosti in ozaveščanje zaposlenih ter gostov o pomenu zmanjšanja ogljičnega odtisa ter drugi. Pri tem je pomembno spremljanje ogljičnega odtisa na ravni ponudnika, na ravni opreme stavb ter spremljanje porabe energije na ravni posameznika. Pomembno je, da se vsak deležnik zaveda svoje vloge pri zmanjševanju ogljičnega odtisa ter se sprejmejo ustrezni ukrepi na vseh nivojih. To lahko vodi v bolj trajnostno in okolju prijazno turistično dejavnost, ki prispeva k ohranjanju okolja za prihodnje generacije.
Ključne besede: nastanitve, ogljični odtis, ukrepi blaženja podnebnih sprememb, stavni fond, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 10.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (552,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Izraba jamske infrastrukture za potrebe shranjevanja energije v podjetju Premogovnik Velenje d.o.o. : magistrsko delo
Jan Hudobreznik, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je preučena možnost ponovne uporabe rudniške infrastrukture Premogovnika Velenje (PV) za shranjevanje električne energije s pomočjo gravitacijskega hranilnika energije (GHE). V kontekstu postopnega zapiranja rudnika in potrebe po prestrukturiranju regije se kot ena izmed strateških rešitev ponuja tehnološka implementacija sistemov za shranjevanje energije v opuščene ali opuščajoče se vertikalne jaške, ki so bili prvotno namenjeni prezračevanju. Na podlagi študije izvedljivosti, izdelani v okviru tega magistrskega dela, so analizirani tehnični, ekonomski in sistemski vidiki vgradnje gravitacijskega sistema z eno ali več utežmi ter primerjani z značilnostmi litij-ionskih hranilnikov električne energije, ki predstavljajo komercialno uveljavljeno alternativo. Ocenjeni so kapitalski (CAPEX) in obratovalni stroški (OPEX), preverjena je primernost rudniških jaškov ter analizirane možnosti financiranja iz javnih virov. Rezultati potrjujejo tehnično izvedljivost projekta, medtem ko je ekonomska upravičenost gravitacijskega sistema v veliki meri pogojena z dostopom do podpornih mehanizmov. Primerjava z litij-ionskimi sistemi dodatno osvetli ključne prednosti in omejitve posamezne tehnologije glede na stroškovno učinkovitost, življenjsko dobo, okoljski vpliv ter možnosti integracije v obstoječe energetsko okolje.
Ključne besede: Gravitacijski hranilnik energije, energetski prehod, rudniška infrastruktura, študija izvedljivosti, obnovljivi viri energije, razogljičenje, podzemno shranjevanje energije
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

9.
Energetska skupnost s sončno elektrarno
Manca Kerkoč, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan koncept energetske skupnosti s sončno elektrarno kot trajnosten model samooskrbe, spodbujanja energetske neodvisnosti in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje. Pojasnjeni so osnovni pojmi, vrste skupnosti, njihove prednosti in slabosti ter primeri iz Slovenije. Obravnavana je povezava med nihanjem borznih cen električne energije, finančnimi prihranki sončne elektrarne in pregled slovenske zakonodajne podlage energetskih skupnosti. V nadaljevanju so pojasnjeni okoljski, ekonomski in družbeni vidiki ter glavni izzivi skupnosti. Raziskovalni del zajema samooskrbno skupnost v Budanjah s podrobno analizo prihrankov izbranega člana skupnosti in primerjavo glede na pričakovane prihranke.
Ključne besede: energetska skupnost, sončna elektrarna, samooskrba, obnovljivi viri energije, ekonomska upravičenost
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

10.
Vetrne turbine
Ignacijo Biluš, Luka Kevorkijan, Luka Lešnik, 2025

Opis: Publikacija obravnava vetrne turbine. V prvem, uvodnem poglavju so podane temeljne značilnosti oskrbe z energijo v Sloveniji in potencial za izkoriščanje obnovljivih virov s poudarkom na energiji vetra. Temu sledi poglavje o vetru v katerem je pojasnjen nastanek vetrov, značilnosti vetrov s porazdelitvijo hitrosti, vplivom reliefa in turbulence na energijo vetra. V poglavju je predstavljena metodologija za ocenjevanje razpoložljivosti vetrov in možnosti pridobivanja energije. V tretjem poglavju je podana matematična formulacija dinamike toka v konvencionalnih vetrnih turbinah s horizontalno osjo. Predstavljene so metode s katerimi je možno ovrednotiti učinkovitost energijske izmenjave in temeljni postopki za oblikovanje lopatic vetrnih turbin. V četrtem poglavju je predstavljen okoljski vidik umestitve vetrnih turbin v naravo. Obravnavan je vpliv vetrnih turbin na živali, degradacija pokrajine zaradi vizualnega vpliva in hrup, ki ga povzročajo vetrne turbine.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, veter, vetrna turbina, dinamika toka, vpliv na okolje
Objavljeno v DKUM: 16.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (6,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici