1. Optimizacija izgradnje sušilnice za sadje in zelenjavo : diplomsko deloLuka Spasojević, 2024, diplomsko delo Opis: Sušenje sadja in zelenjave je eden najstarejših načinov konzerviranja, ki omogoča podaljševanje obstojnosti plodov. Postopek sušenja v sušilnicah predstavlja danes tehnološki proces, ki glede na stroge energetske zakone porablja preveč električne in toplotne energije. Problematika energetsko potratnega procesa sušenja sadja in zelenjave se rešuje s skonstruiranjem posebej za to pripravljenega in opremljenega energetsko varčnega prostora z energetsko varčnimi komponentami sušilnih komor. V diplomskem delu smo izvedli energetsko optimizacijo sušilnice z izgradnjo tipske sušilnice, ki ima modificiran toplotni sistem, in v kateri se lahko uporabljajo obnovljivi viri energije, ki jih nudi narava okolice, v katero je umeščeno podjetje Gazdinstvo Ratko Spasojević d. o. o. Ključne besede: Obnovljivi viri energije, konstruiranje, susilnica, sadje, zelenjava Objavljeno v DKUM: 07.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,45 MB) |
2. Uporaba obnovljivih virov energije za proizvodnjo toplotne energije v Šaleški dolini : magistrsko deloDejan Završnik, 2024, magistrsko delo Opis: Cene energentov po svetu strmo rastejo. Tudi v Šaleški dolini in v Komunalnem podjetju Velenje smo se začeli soočati z težavo višanja cen energije. Prav tako so okoljevarstvene zahteve vedno višje. Aktualna problematika v Šaleški dolini je zaprtje Premogovnika Velenje. S tem so se odprla vprašanja glede zagotavljanja količine potrebne toplotne energije in redne dobave le-te. Prav tako je neznanka cena toplotne energije iz Termoelektrarne Šoštanj. Naslednja zahteva je nov zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) za učinkovito daljinsko ogrevanje.
V tem zaključnem delu smo predstavili trenutno stanje daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Nadaljevali smo z predstavitvijo razpoložljivih energetskih virov v Šaleški dolini. Sem spadajo OVE s kotlovnico na lesno biomaso in SPTE na lesno biomaso, OVE sončne energije, termična obdelava komunalnih odpadkov, odpadna toplota iz industrijskih in komunalnih sistemov, geotermalna energija in energija jezer v Šaleški dolini.
Prav tako smo določili možne mikro lokacije za postavitev teh obnovljivih proizvodnih virov toplote. Potem smo pogledali možnost vgradnje hranilnikov toplotne energije v sistem daljinskega ogrevanja.
Pojavljajo se potrebe po hitri regulaciji elektroenergetskih omrežij, ki jih ustvarja povečana proizvodnja električne energije iz OVE. Podrobno smo si ogledali možnost koriščenja nizkocenovne električne energije s hitro odzivnimi in visoko napetostnimi elektrodnimi kotli. Preračunali smo potrebne moči in jih integrirali v sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Ključne besede: obnovljivi viri energije, kogeneracija, biomasa, visoko napetostni katodni kotli, toplotna energija Objavljeno v DKUM: 29.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (3,85 MB) |
3. Pravna ureditev shranjevanja električne energije : magistrsko deloNina Rebol, 2024, magistrsko delo Opis: Zaradi vse večjega prodora proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, bodo prihodnji elektroenergetski sistemi potrebovali več prožnosti, stabilnosti in zanesljivosti, da bodo lahko ohranjali ravnovesje med proizvodnjo in porabo. Hitro uvajanje spremenljive proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, ki je trenutno v teku, bo svoj polni potencial doseglo šele z uvajanjem shranjevanja električne energije. Lastnost, da lahko električno energijo shrani in jo pozneje dovede v omrežje, ko in kjer je potrebna, je ključnega pomena in lahko pripomore k razogljičenju ter k večji energetski učinkovitosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo. Vendar pa so uvajanje tehnologij shranjevanja električne energije, poleg dosedanjih visokih stroškov tehnologij shranjevanja in nepripravljenosti nekaterih tehnologij shranjevanja, ovirale tudi regulativne in tržne ovire. Med pomembnejše ovire se štejejo predvsem neobstoj oz. pomanjkljiva pravna opredelitev shranjevanja električne energije, dvojno obdavčevanje in zaračunavanje omrežnin, omejitve pri dostopu in sodelovanju na veleprodajnih energetskih trgih in nejasnost glede možnosti lastništva objektov za shranjevanje električne energije s strani omrežnih operaterjev. V magistrskem delu so na kratko predstavljene tehnologije shranjevanja in različne storitve, ki jih lahko nudijo elektroenergetskemu sistemu. Poudarek je na analizi ovir ter ključnih pravnih aktov Evropske unije, ki urejajo shranjevanje električne energije. Prihodnost shranjevanja električne energije bo v veliki meri odvisna od prilagajanja obstoječe zakonodaje in razvoja novih regulativnih okvirjev, ki bodo spodbujali vključitev tehnologij shranjevanja v elektroenergetski sistem. Ključne besede: energetski prehod, razogljičenje, obnovljivi viri energije (OVE), elektroenergetski sistem (EES), shranjevanje energije, regulativne ovire, prožnost, aktivni odjemalci, lastniška ločitev Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (3,89 MB) |
4. Uvajanje okolju prijaznih vozil v vozni park podjetja Henkel d.o.o. : diplomsko deloHana Habjanič, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu v okviru podnebnih ciljev, ki si jih je postavil svet, postavljamo cestni tovorni promet v širši kontekst in raziskujemo, kakšno je zdajšnje stanje v tem segmentu logistike in kakšna je njena prihodnost. Poudarek je na izzivih, ki jih prinašajo električni tovornjaki, in na intermodalnem transportu. Tak transport uporablja podjetje Henkel, d. o. o., ki ga podrobneje predstavljamo. Raziskujemo pa tudi, kaj je do zdaj storila država, da bi pospešila uvajanje okolju prijaznejših tovornjakov, zlasti električnih, kakšni so najnovejši modeli električnih tovornjakov vodilnih svetovnih proizvajalcev in kakšna je mreža polnilnic za električna vozila. Ključne besede: logistika, dizelski tovornjaki, električni tovornjaki, intermodalni promet, obnovljivi viri energije Objavljeno v DKUM: 25.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,60 MB) |
5. Hidroenergetski sistemiIgnacijo Biluš, 2024 Opis: Skripta obravnava hidroenergetske sisteme. V uvodu so podane temeljne značilnosti oskrbe z energijo v Sloveniji, nato so predstavljeni obnovljivi viri energije in hidroenergija. Temu sledita poglavji o hidrologiji in hidroelektrarnah. V slednjem je podana osnovna razdelitev hidroelektrarn in predstavljen način njihovega delovanja. Na integralni ravni so obravnavani tudi energijski parametri vodnih turbin. Ločena poglavja so namenjena obravnavi konvencionalnih vodnih turbin in njihovih obratovalnih karakteristik. Zadnje poglavje obravnava pojav kavitacije v vodnih turbinah. Definirane so pojavne oblike glede na vrsto vodne turbine in vpliv tega pojava na integralne obratovalne karakteristike. Ključne besede: obnovljivi viri energije, hidroelektrarne, vodna turbina, obratovalne karakteristike, kavitacija Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (8,26 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Tržno orientirano delovanje gospodinjstva s sončno elektrarno in baterijskim hranilnikom : diplomsko deloMehmed Zulić, 2024, diplomsko delo Opis: Izgradnja sončnih elektrarn se je v zadnjem desetletju v Sloveniji strmo povečala
predvsem na račun ugodnih stimulativnih politik, ki so nagrajevale proizvodnjo iz
obnovljivih virov. Zadnja shema neto merjenja se je uradno iztekla konec leta 2023 za
nove uporabnike, pri čemer že priklopljene elektrarne ostajajo po istem obračunskem
modelu letnega netiranja energije. Iskanje novih spodbudnih modelov je prineslo do
virtualnih elektrarn, ki bi pomenili navidezno združevanje posameznih enot ter skupni
bilančni nastop na trgu z električno energijo. Za doseganje tega cilja je potrebno
zadostno število malih elektrarn ter ugoden ekonomski model, ki bo prepričal uporabnike
v izgradnjo in pristop k takšni shemi.
V tej diplomski nalogi bo predstavljen način prodaje električne energije proizvedene s
sončnimi paneli, ter primerjava cene električne energije pri različnih načinih trgovanja, v
primeru večjih in manjših tveganj. V nalogi bomo za dosego boljšega delovanja vključili
tudi manjši hranilnik električne energije. Ključne besede: trg električne energije, simulacija, hranilnik električne energije, čezmejno trgovanje, obnovljivi viri energije Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,37 MB) |
7. Analiza tekočih in trdnih produktov procesa torefikacije odpadne biomase : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeAnteja Garmut, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je obravnava procesa torefikacije odpadne biomase in karakterizacija nastalih produktov. Za predstavnike odpadne biomase so bili izbrani tri različni vzroci, in sicer miskantus, mešan les ter hmelj. Cilj naloge je proizvesti trdno biogorivo z višjo kurilno vrednostjo v primerjavi s surovo biomaso. Proces torefikacije je potekal eno uro pri treh različnih temperaturah, 250 °C, 350 °C in 450 °C. Produkte smo nato kemijsko karakterizirali. Karakterizacijo smo izvedli na trdnih in tekočih produktih torefikacije ter tudi na surovih vzorcih posameznih biomas. Ovrednotili smo masne izgube, masne izkoristke, energijsko učinkovitost, doprinos energije glede na maso, kurilne vrednosti, vsebnost hlapnih snovi, vlage in pepela. S Fourierjevo transformacijo (FTIR) je bila določena struktura vzorcev, s termogravimetrično analizo (TGA) pa termična razgradnja surove in toreficirane biomase.
Z naraščanjem temperature torefikacije se kurilne vrednosti trdnih produktov višajo, nižje pa so vrednosti masnih izkoristkov, energetske učinkovitosti ter delež hlapnih komponent. FTIR analiza prikazuje razgradnjo celuloze, ki jo zaznamo z zmanjšanimi vrhovi, z eliminacijo manjših vrhov pa opazimo delno ragradnjo hemiceluloze in lignina. Zvišanje temperature je povzročilo zmanjšanje moči karboksilnih in -OH skupin. V surovi biomasi zaznamo prisotnost aromatskih spojin, simetrične alifatske skupine ter CO-C funkcionalne skupine, ki jih v primerjavi s toreficirano biomaso več ne zaznamo. TGA analiza je bila izvedena v kisikovi atmosferi pri konstantni hitrosti segrevanja v temperaturnem območju 30-900 °C. Ob višjih temperaturah je pokazala oksidacijo fiksnega ogljika, izhlapevanje težko hlapnih snovi ter razgradnjo anorganskih materialov. Glede na rezultate analiz je razvidno, da so trdni produkti primerni za uporabo kot biogorivo, medtem ko je v tekočih produktih delež vode previsok. Ključne besede: obnovljivi viri energije, odpadna biomasa, hmelj, torefikacija, kurilna vrednost, termogravimetrična analiza, miskantus, les Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,57 MB) |
8. Proizvodnja biogoriv s procesom torefikacije in njihov vpliv na okolje : doktorska disertacijaMaja Ivanovski, 2024, doktorska disertacija Opis: Skozi zgodovino se je ves svet ukvarjal s pridobivanjem energije in njeno oskrbo ter posledično razvojem goriv. Zaradi postopnega izčrpavanja zalog fosilnih goriv, tehnološkega napredka in vse večjih okoljskih vprašanj so začela prihajati v ospredje alternativna goriva, ki jih je mogoče črpati na bolj učinkovit in trajnosten način. Energija iz biomase danes predstavlja enega bolj obetavnih obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji, eni najmanjših držav v Evropi. Med obstoječimi tehnologijami za izboljšanje kakovosti biomase predstavlja proces torefikacije odpadne biomase ambiciozno tehniko predhodne obdelave biomateriala, ki lahko bistveno izboljša lastnosti surove biomase tako, da dobimo ekološko in energetsko sprejemljivejši energent. Toreficirana oz. termično obdelana biomasa je hidrofobna, odporna na biorazgradnjo in primerna za skladiščenje. Pomembna prednost toreficirane biomase je tudi v tem, da ima manjšo žilavost od lesa, kar omogoča lažje mletje in aplikacijo tega biomateriala v industrijske namene. Čeprav so prednosti uporabe toreficirane biomase na svetovni ravni že raziskane in priznane, torefikacija v Sloveniji še ni poznana.
V nadaljevanju doktorska disertacija obravnava proces torefikacije odpadne biomase tipične v Sloveniji z namenom proizvesti trdno biogorivo, ki ima višjo kurilno vrednost kot surova biomasa in je tudi hidrofobno: energetska rastlina miskantus (M), ostanek hmelja po žetvi (H), odpadni mešani (MWW) in hrastov les (OWW), odpadno blato iz komunalnih čistilnih naprav (SS), mešane komunalne odpadke (MSW) in njihove mešanice. Torefikacija odpadne lignocelulozne in ne-lignocelulozne biomase je potekala v temperaturnem območju med 200 °C in 300 °C, v inertni ali pol-inertni atmosferi, od nekaj minut do nekaj ur. Na surovih in termično obdelanih biomaterialih so bile izvedene standardne fizikalno-kemijske analize, s katerimi je bila raziskovana odpadna biomasa kvantitativno in kvalitativno ovrednotena (proksimativna in elementna analiza, masni in energijski izplen, faktor izboljšav kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije itd.). Z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR) je bila določena struktura vzorcev, s termogravimetrično analizo (TGA in DTG) pa je bila določena termična razgradnja surovih in obdelanih biomaterialov. Pridobljeni podatki so bili analizirani z dvema kinetičnima modeloma: Friedman (FR) in Kissinger-Akahira-Sunose (KAS). Na koncu je bila še izračunana energetska donosnost procesa torefikacije, določene so bile emisije toplogrednih plinov (TGP) in določeni so bili plini, ki se sprostijo med procesom.
Ugotovljeno je bilo naslednje: z naraščajočo temperaturo in/ali daljšanjem procesa torefikacije se masni in energetski izpleni vseh raziskovanih vzorcev nižajo, kurilne vrednosti (HHV) se višajo. Delež kisika v vzorcih se zmanjša, prav tako se zniža delež hlapljivih komponent, medtem ko se deleži ogljika in fiksnega ogljika zvišajo. Prav tako se delež lignina v lignoceluloznih vzorcih viša z višanjem temperature, deleža celuloze in hemiceluloze pa se nižata. Temperatura torefikacije ima večji vpliv na proces kot čas torefikacije, pri čemer je optimalna temperatura procesa pri približno 260 °C. To je bilo potrjeno tudi z indeksom stopnje (TSI) torefikacije in EMCI indeksom. Nadalje je FTIR analiza pokazala, da imajo tako surovi kot termično obdelani vzorci funkcionalne skupine tipične za lignocelulozne in ne-lignocelulozne vzorce. Termogravimetrična analiza je pokazala, da se večina obravnavanih vzorcev razgradi v temperaturnem območju do 550 °C. Med samo torefikacijo pa se je sprostilo največ CO2 plina.
Obravnavi vzorci odpadne biomase se na podlagi dobljenih rezultatov lahko uporabijo kot možno alternativno biogorivo. Več raziskav in analiz na tem področju je še potrebnih. Ključne besede: obnovljivi viri energije, torefikacija, odpadna biomasa, kurilna vrednost, emisije TGP Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 246; Prenosov: 94
Celotno besedilo (35,92 MB) |
9. |
10. Sončna energija - prožnost in odpornost energetske oskrbe : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaJerneja Peterlin, 2023, diplomsko delo Opis: Trend dandanes na področju obnovljivih virov predstavljajo sončne elektrarne, katere lahko posameznikom prinesejo številne prednosti. Prvotna prednost, zaradi katere se ljudje odločajo zanje, je proizvodnja električne energije, ki omogoča samooskrbo gospodinjstva in zmanjšanje stroškov električne energije. Tehnično dovršen način vpeljave tovrstnega sistema lahko pokrije lastno rabo ali celo ustvari viške energije. V primerih viškov energije poznamo različne načine hranjenja oz. poslovanja z njimi. Razvit sistem hranilnikov in platforme izbranih podjetjih omogočajo posameznikom popolno samooskrbo z električno energijo. Tehnologija na področju fotovoltaike je že tako zelo razvita in ponuja posameznikom, da z različnimi komponentami ustvarijo maksimalno možno proizvedeno električno energijo. Torej z vidika ekonomičnosti je tovrstni sistem smiseln za vpeljavo v gospodinjstvo. Prav pa bi bilo, da bi se več ljudi posluževalo hranjenja presežkov energije z načinom vpeljave baterijskih hranilnikov. Ti namreč omogočajo samozadostnost gospodinjstva in praktično neodvisnost od omrežja. V praksi se ljudje najpogosteje poslužujejo samooskrbe z načinom net meteringa. Ta je zelo pogost, saj lahko viške energije sprostijo v omrežje, kadar pa ne ustvarijo zadosti energije za svoje potrebe, enostavno koristijo energijo iz omrežja. Prav tako pogost način prakse predstavlja prenos viškov na drugo lokacijo oziroma na odjemalca na drugem naslovu. Zaključimo lahko, da je trajnostna naložba v način oskrbe z obnovljivimi viri smiselna, saj lahko ob pravilni uporabi gospodinjstvu prinese številne prednosti. Ključne besede: sončna elektrarna, fotovoltaika, viški energije, obnovljivi viri energije, trajnostna energija, samooskrba, hranilnik električne energije Objavljeno v DKUM: 19.02.2024; Ogledov: 306; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,60 MB) |