| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 204
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
KONCEPTUALNI MODEL OŽIVITVE TRGA TOPLOTNIH SOLARNIH SISTEMOV V EVROPSKI UNIJI
Zala Grivec, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri analizi energetske bilance ugotovimo, da smo zašli v napačno smer. Soočamo se s podnebnimi spremembami, odvisnost od uvoza nafte in drugih fosilnih goriv vpliva na našo družbo, ki postaja občutljiva na spremembe, ki se dogajajo na tem področju (neenakomerna nihanja cen goriv, nerealne in nemogoče prihodnje napovedi analitikov glede dogajanja s fosilnimi gorivi ter njihovimi cenami, prekinitve dobav zaradi političnih ozadij …). V teh razmerah postane sektor obnovljivih energij, v našem primeru sončna energija, zelo dobra alternativa, saj zmanjšuje odvisnost od fosilnih goriv ter omogoča zmanjševanje emisije toplogrednih plinov oz. onesnaževanje okolja, izkorišča cenovno ugodnejše in čiste energetske vire ter omogoča tehnološki razvoj lokalni industriji. Zavedanje, da so obnovljivi viri energije, izmed katerih je tudi sončna, ključnega pomena za trajnostno prihodnost našega planeta, je treba dvigniti na višjo raven. Z uporabo sončne energije s pomočjo toplotnih solarnih sistemov se tako prispeva v boju proti podnebnim spremembam, pozitivnim učinkom glede zanesljivosti oskrbe z energijo ter zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, ustvarjanju novih lokalnih delovnih mest ter čistejšemu okolju za življenje ljudi. Današnje toplotne solarne tehnologije so učinkovite in zanesljive pri zagotavljanju sončne energije za široko uporabo – od ogrevanja sanitarne vode do ogrevanja prostorov stanovanjskih stavb in javnih zgradb, solarnega hlajenja, solarnega daljinskega ogrevanja, proizvodnje procesne toplote ter razsoljevanja morske vode. Sončna energija prinaša koristi za končnega uporabnika in za družbo kot celoto. Ekonomska korist sončne energije je torej nadomeščanje uporabe fosilnih goriv, s čimer se zmanjšuje stroške ogrevanja in se jih na ta način lažje načrtuje. Strojna oprema in vgradnja predstavljajo skoraj vse stroške ogrevalnega sistema, medtem ko za delovanje ne potrebuje goriva in ima nižje stroške vzdrževanja v času delovanja. Nasprotno to velja za konvencionalne sisteme ogrevanja, kjer se večina stroškov pojavi med dobo delovanja (gorivo). Četudi bi lahko domnevali dolgoročno stabilne cene energije, obstaja v Evropi ogromen tehnični potencial za vgradnjo TSS s povračilno dobo od 5 do 15 let, kar je veliko manj od povprečne dobe uporabe – 20 do 25 let za tovrstne alternativne ogrevalne sisteme. Torej je toplotni solarni sistem dolgoročno racionalna investicija. Tehnični potencial je seveda toliko višji, če bodo cene energije dolgoročno naraščale – in ob upoštevanju dejanskih družbeno-političnih in okoljskih stroškov uporabe fosilnih goriv. V nekaterih državah je že vidna jasna povezava med poviševanjem cen konvencionalnih goriv ter večanjem povpraševanja po sprejemnikih sončne energije. Vendar pa največji del potencialne rabe sončne energije ekonomsko ne preživi pod sedanjimi tržnimi pogoji. Največjo prepreko rasti predstavljajo visoki začetni investicijski stroški, kar je finančni in psihološki element pri končnih uporabnikih, ki se neracionalno raje odločajo za konvencionalne vire in s tem za višje stroške v prihodnosti ter zavračajo dolgoročno optimalno različico prav zaradi visokih začetnih investicijskih stroškov. Da bi odstranili te ovire, veliko lokalnih, regionalnih in nacionalnih vlad sprejema spodbujevalno politiko in tako ponuja finančne spodbude za vgradnjo TSS. Do zdaj so bile tovrstne spodbude ključni element za razvoj trga toplotnih solarnih sistemov, predvsem v tistih delih, kjer je ta trg v začetnih razvojnih fazah. Pod sedanjimi pogoji bi ukinitev teh spodbud pomenila veliko škodo in stagnacijo tega trga. Izkušnje najbolj razvitih trgov kažejo, da je ta trg lahko samostojen brez finančnih spodbud takrat, ko je dosežen minimum kritične mase. Pri finančnih spodbudah količina ni zadosten pogoj, saj morajo biti pazljivo zastavljene, da zagotovijo zdravo tržno rast. Gre za velik tehnični potencial ekonomije obsega različnih stopenj vrednostne verige.
Ključne besede: sončna energija, toplotni solarni sistem, sprejemniki sončne energije, trg toplotnih solarnih sistemov, obnovljivi viri energije
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 600; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

42.
ZASNOVA IZVEDBE MIKRO VETRNE ELEKTRARNE V LEPI NJIVI
Iztok Reberšak, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali vetrovne razmere za postavitev vetrne elektrarne v Lepi Njivi. V uvodnih poglavjih je opisana zgodovina postavitev vetrnih elektrarn in sestavni deli vetrnic. Na osnovi meritev vetra smo izbrali najprimernejši vetrni sistem. Predstavili smo rezultate meritev hitrosti vetra ter proizvodnjo električne energije v različnih primeri. Na osnovi proizvedene električne energije smo ugotavljali ekonomsko upravičenost postavitve obravnavanega vetrnega sistema.
Ključne besede: mikro vetrna elektrarna, obnovljivi viri, energija vetra, veter, proizvodnja električne energije, meritve
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 1270; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (8,42 MB)

43.
ENERGIJSKO UČINKOVITA GRADNJA LESENIH JAVNIH OBJEKTOV
Dejan Jerele, 2016, diplomsko delo

Opis: Javni objekti se praviloma gradijo za več desetletij, in sicer s pomočjo proračunskega denarja in razpisnih sredstev. Zaradi omejenosti slednjih se pogoji z vsakim novim razpisom zaostrujejo, posledično to zahteva večjo učinkovitost objekta. Učinkovitost stavbe združuje minimalne vplive na okolje, majhno porabo energije in ekonomičnost gradnje. Lesena gradnja je način gradnje, ki vse to omogoča, hkrati pa je gradnja hitra in čista ter omogoča hitro vselitev uporabnikom, kar je v primeru vrtcev ključno. Leseni vrtci lahko zaradi dobrega počutja uporabnikov še posebej veliko prispevajo pri popularizaciji energetsko učinkovite lesene gradnje.
Ključne besede: les, lesena gradnja, energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, gradbeništvo, arhitektura
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 978; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (18,31 MB)

44.
PRINCIPI IN VIDIKI VEČSTANOVANJSKE PASIVNE GRADNJE
Davor Kazija, 2016, diplomsko delo

Opis: Velika poraba energije in proizvajanje škodljivih emisij CO2 so velik problem našega časa. Gradbeni sektor predstavlja 40% celotne porabe energije v Evropi. Pasivna gradnja in uporaba trajnostnih virov lahko drastično zmanjša porabo energije in negativen vpliv stavb na okolje, hkrati pa uporabniku omogoči boljše bivalne pogoje. V Sloveniji so pogoste enodružinske pasivne hiše, le malo investitorjev in izvajalcev pa se poda v gradnjo večstanovanjskih pasivnih stavb. Še manj so prisotne visoke pasivne stavbe, ki lahko prihranijo več energije in nudijo boljše bivalno okolje veliko večjemu številu prebivalcev. V diplomskem delu smo preučili principe pasivnega standarda, izpostavili posebnosti večstanovanjske pasivne gradnje in prikazali njene prednosti in slabosti. Kot referenčni primer smo iz več vidikov analizirali visoko večstanovanjsko pasivno stavbo v Sloveniji in naredili primerjavo s podobnimi stavbami v Evropi. Kljub številnim predvidenim zahtevam Evropske unije glede energetske učinkovitosti novih in obstoječih stavb, ki morajo biti izpolnjene do leta 2020, je v Sloveniji večstanovanjska pasivna gradnja še vedno v začetni fazi. Razlogi za to so tako nezanimanje investitorjev za okoljevarstvo, pomanjkanje sposobnih izvajalcev in zmotno prepričanje kupcev, da je življenje v mestu neprijetno, kot tudi neodzivnost stroke in slabe razmere v gradbeni industriji.
Ključne besede: pasivna gradnja, visoka večstanovanjska pasivna stavba, energetska učinkovitost, Eko srebrna hiša, raba energije, obnovljivi viri
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 537; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

45.
VKLJUČITEV VETRNE IN SONČNE ELEKTRARNE V KONCEPT OBRATOVANJA NAVIDEZNE ELEKTRARNE
Dejan Mihelič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni izračuni optimalnega obratovanja proizvodnih virov električne energije, ki delujejo kot enota. Proizvodni viri električne energije, vključeni znotraj diplomske naloge, so sončna, vetrna in bioplinska elektrarna. Določene so urne napovedi električnih moči ter stroški, prihodki in dobički, in sicer za potrebe organizatorja energetskega trga, v kolikor bi enota proizvodnih virov želela sodelovati na energetskem trgu.
Ključne besede: navidezna elektrarna, obnovljivi viri energije, energetski trg, optimalno obratovanje
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 930; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

46.
Trajnostna "zelena" kemija v pomurski šoli
Vanja Kepe, 2016, magistrsko delo

Opis: Tema magistrskega dela je vključevanje trajnostne »zelene« kemije v posamezne obvezne vsebine učnega načrta za kemijo v osnovni šoli in hkrati seznaniti učence o zeleni kemiji, ki je v Sloveniji nekoliko zapostavljena. »Zelena« kemija in trajnostni razvoj je aktualna tema, s katero se znanstveniki vedno več ukvarjajo. Njihov namen je zmanjšanje onesnaževanja okolja. Zato je tudi pomembno, da se otroke že v osnovni šoli začne ozaveščati o pomenu okolja in različnih načinih njegovega varovanja, med katerim je tudi trajnostna »zelena« kemija, ki obeta zelo veliko. Raziskave o predznanju učencev in možnosti vključevanja trajnostne kemije v učni načrt so bile opravljene v Osnovni šoli Gornja Radgona tekom naravoslovnega dneva. V raziskavo smo vključili učence 8. in 9. razreda Osnovne šole Gornja Radgona. Raziskava je bila razdeljena na dva dela: na preverjanje predznanja, ki je potekalo pred predavanjem in preverjanjem znanja. Učenci so se odzvali z velikim zanimanjem in povezovanjem njihovega predznanja z novim znanjem. Tako smo pripravili celotno gradivo z različnimi aktivnostmi, s katerimi lahko učitelj izvede naravoslovni dan na temo trajnostna »zelena« kemija ali vključi nekatere dele v posamezne vsebine predvidene v učnem načrtu in uskladi s cilji učnega načrta. Učitelj lahko zaključni del prilagodi na posamezno regijo. Mi smo jo prilagodili regiji Pomurje, kjer je bila raziskava izvedena.
Ključne besede: trajnostna »zelena« kemija, trajnostni razvoj, biotehnologija, zelena kemija v Pomurju, obnovljivi viri, zelena kemija v šoli
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 1003; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

47.
Izkoriščanje geotermalne energije za ogrevanje stavb na območju občine Polzela
Aljaž Ograjenšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena geotermalna energija in možnost izkoriščanja le-te na območju občine Polzela. Opisane so osnovne zakonitosti toplotnih črpalk, za sistem ogrevanja je obravnavana toplotna črpalka voda/voda z izkoriščanjem podtalne vode. Izveden je preračun potrebne toplotne moči toplotne črpalke glede na že znano potrebno toplotno energijo, na podlagi katerih je dimenzionirana ustrezna toplotna črpalka. Izveden je tudi preračun potrebnega vodnega vira oziroma pretoka podtalne vode in število potrebnih sesalnih in ponornih vrtin. Na podlagi dobljenih rezultatov je ekonomsko ovrednotena investicija v izgradnjo toplotnih črpalk, ovrednoteni so trenutni letni stroški ogrevanja in primerjava stroškov ogrevanja v primeru izkoriščanja geotermalne energije.
Ključne besede: geotermalna energija, obnovljivi viri energije, toplotna črpalka, toplota, stroškovna analiza
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 1501; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

48.
MALA HIDROELEKTRARNA MLAČNIK, PRESOJA IZVEDLJIVOSTI
Roman Goltnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mala hidroelektrarna Mlačnik, presoja izvedljivosti je izdelano z namenom in ciljem ugotoviti rentabilnost obnove obstoječe Francisove turbine in možnost pridobivanja električne energije iz vodne energije. Izbira in obdelava te teme nas je pritegnila, ker je na tem mestu dobrih 50 let obratovala žaga, ki jo je poganjala Francisova turbina. V delu je najprej predstavljeno delovanje dveh malih hidroelektrarn z različnima turbinama, nato pa je analizirana tehnična in ekonomska možnost obnove male hidroelektrarne na potoku Ljubija.
Ključne besede: električna energija, obnovljivi viri energije, mala hidroelektrarna, presoja izvedljivosti
Objavljeno: 11.07.2016; Ogledov: 1022; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

49.
MOŽNOST GRADNJE SAMOZADOSTNE HIŠE V SLOVENIJI
Barbara Knez, 2016, diplomsko delo

Opis: Samozadostne hiše so bile na naših tleh še pred stoletjem pravzaprav edina vrsta gradnje bivalnih objektov, sedaj pa je že potreben premislek, za kakšno vrsto gradnje pravzaprav gre. Z razvojem in izgradnjo gospodarske javne infrastrukture se je predvidela tudi obvezna priključitev na izgrajene sisteme, ne glede na to, ali bi naravne danosti lahko omogočale samooskrbo objekta. Ponekod v tujini je ne zgolj zanimanje za samozadostne hiše, temveč tudi njihova postavitev ponovno v trendu. Sodobna tehnika, ki se vgrajuje vanje, omogoča enostavne rešitve za različne sisteme za oskrbo. Ob tem pa se nam poraja vprašanje, kako takšno, dandanes pravzaprav alternativno gradnjo, interpretira slovenska zakonodaja – ali je postavitev samozadostne hiše s pravnega vidika sploh mogoča? V diplomskem delu bomo skušali odgovoriti na to vprašanje, poleg tega pa bomo razložili termin samozadostne hiše, opisali sisteme, ki jo definirajo, tolmačili trenutno zakonodajo, analizirali odgovore pristojnih organov v zvezi s to problematiko ter podali ključne ugotovitve.
Ključne besede: gradbeništvo, samozadostna hiša, obnovljivi viri energije, naravni viri, minimalna komunalna oskrba, javna infrastruktura, zakonodaja
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 2175; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

50.
Model umeščanja bioplinskih projektov v okolje - predlog za dosego energetskih ciljev za bioplin do 2020
Jana Hudernik, 2015, magistrsko delo

Opis: Bioplinske elektrarne so naprave, ki iz bioplina proizvajajo zeleno energijo. Spadajo med najbolj inovativne in najbolj čiste tehnologije na obnovljive vire energije. Ker ta tehnologija pri procesu izgradnje in procesu delovanja ne povzroča negativnih vplivov na okolje, hkrati pa predeluje organske odpadke živalskega in rastlinskega izvora, ter s preprečevanjem uhajanja toplogrednih plinov zmanjšuje onesnaževanje ozračja, po kriterijih ustreza poimenovanju zelena tehnologija. Tehnologija pridobivanja bioplina sega daleč v zgodovino. V neuradnih virih je mogoče zaslediti, da uporaba bioplina sega vse do 10. stoletja pred našim štetjem v Asirijo. Viri ga omenjajo tudi v 16. stoletju našega štetja v Perziji. Podrobnejše raziskave o koristi pridobivanja bioplina so se pričele v 17. stoletju. Prva bioplinska naprava je bila postavljena v 19. stoletju v Bombaju. Sodobna bioplinska tehnologija, ki jo danes poznamo se je v Evropi razvijala v zadnjih 60 letih, ki se nadgrajuje ter izboljšuje še naprej. V Sloveniji so prve bioplinske elektrarne bila zgrajene v letu 2002. Kmetijska bioplinska elektrarna nazivnih moči med 30 in 250 kW je za slovensko agrarno okolje, glede na velikost kmetij ter njihove razpoložljive pridelovalne površine, najprimernejša. Večje zanimanje ter izgradnja teh projektov bi ob močno upadajočem trendu pridelave pridelkov za prehransko samooskrbo na slovenskem podeželju lahko preprečilo nadaljnje opuščanje pridelovalnih površin ter omogočilo ponovno oživitev kmetijskih panog. Bioplinska naprava kot dodatna panoga na kmetiji nudi dodaten prihodek, hkrati zmanjšuje stroške za električno energijo, plin ali toplotno energijo. Pri tem nudi brezplačno toplotno energijo in možnost gojenja kultur, ki zahtevajo dodatno ogrevanje ali za nadaljnjo prodajo v mrežo daljinskega ogrevanja za ogrevanje drugih objektov. Predelani organski ostanki zaradi svoje sestave predstavljajo visokokakovostno naravno gnojilo, ki z uporabo omogoča kvalitetne pridelke. Proces anaerobne fermentacije je v gnojilu zmanjšal vsebnost patogenih organizmov in uničil semena plevela, kar preprečuje prenašanje bolezni in plevela v rodovitno zemljo in ji omogoča boljšo kakovost. Kljub prednostim, ki jih ti projekti omogočajo, so se na slovenskem podeželju zelo slabo razvili, saj trenutno ne beležimo niti ene kmetijske bioplinske naprave nazivne moči do 50 kW. Vzrok so na eni strani visoki investicijski in obratovalni stroški, na drugi pa slabi kreditni pogoji bančnih programov. Dodatni zaviralec je podporna shema, ki kmetijskih mikro projektov ne podpira na učinkovit način. Model umeščanja projektov mikro bioplinskih naprav bo izpostavil ključne korake, ki so potrebni za nastanek sprememb v smeri povečevanja interesa in številnejše izvedbe projektov mikro bioplinskih naprav na slovenskih kmetijah.
Ključne besede: Bioplin, mikro bioplinske elektrarne, obnovljivi viri energije, zelene tehnologije, zelena energija, podnebne spremembe, toplogredni plini.
Objavljeno: 10.02.2016; Ogledov: 952; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici