| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 204
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Razvojni potencial umeščanja malih veternih elektrarn v urbanem okolju
Klavdija Ramšak, 2020, diplomsko delo

Opis: Načrtovanje energetske prihodnosti se sooča s problemom razvoja pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov in z umeščanjem tehnoloških objektov v urbani prostor. V diplomskem delu smo obravnavali razvojne možnosti postavitve malih vetrnih elektrarn v urbano okolje. Preverili smo, kakšni so njihovi vplivi v prostorskih ureditvah, kakšen je doprinos za trajnostni razvoj in kakšne so zakonodajne možnosti. Analizirali smo trenutno stanje umeščanja malih vetrnih elektrarn v Republiki Sloveniji in tujini ter z anketo preverili aspekte umestitve malih vetrnih elektrarn v urbano okolje z vidika družbene sprejemljivosti.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, male vetrne elektrarne, trajnostni razvoj, urbano okolje
Objavljeno: 01.07.2020; Ogledov: 254; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

12.
Integracija obnovljivih virov energije v energetske sisteme (INTEGRES)
Lidija Čuček, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: obnovljivi viri energije, energetski sistemi, INTEGRES
Objavljeno: 11.06.2020; Ogledov: 321; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (364,89 KB)

13.
Izbrani pravni vidiki proizvodnje električne energije s hidroelektrarnami in vetrnicami v Republiki Sloveniji
Manja Cestar, 2019, magistrsko delo

Opis: EU je kot odgovor na soočanje energetskega sektorja s številnimi izzivi, pripravila novi energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim so na novo postavljeni energetski cilji in ukrepi EU. Glavna cilja sta zagotavljanje energetske učinkovitosti ter povečanje energije pridobljene iz obnovljivih virov, pozornost pa je namenjena tudi nadaljnji izgradnji notranjega energetskega trga in delovanju energetske unije. Za učinkovito novo energetsko unijo bo potrebno obsežno preoblikovanje energetskih sistemov v (državah članicah) EU. Pri obnovi bodo igrali pomembno vlogo OVE, ki naj bi prispevali svoj doprinos k zagotovitvi zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z (električno) energijo. Takšna energetska unija naj bi pripomogla h gospodarski rasti in povečanju delovnih mest ter na drugi strani k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju podnebnega načrta. Načrtuje se torej kombinacija gospodarskega in okoljevarstvenega napredka. Področje OVE trenutno urejata dve direktivi – Direktiva 2009/28/ES ter nova Direktiva (EU) 2018/2001, katero morajo države članice implementirati v nacionalni pravni red do 30. junija 2021. Nova direktiva določa novi zavezujoči cilj na področju OVE za leto 2030 v višini najmanj 32 % deleža OVE na ravni EU, vključuje podporo za vetrno in hidro energijo in prispeva k enostavnejšim upravnim postopkom. Glavna pomanjkljivost, s katerimi se soočajo nacionalni organi, je še vedno umeščanje elektrarn v prostor, predvsem z vidika varstva okolja. Še posebej občutljiva so območja Nature 2000, o čemer je odločalo SEU, na primer v zadevi C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ter pri nas tudi VSRS, na primer v zadevi X Ips 244/2011 ter UPRS, na primer v zadevi I U 2589/2018-25. Električna energija je praktično neuporabna brez učinkovitega omrežja. Za takšno uspešno delovanje je potrebna zanesljiva infrastruktura in evropsko povezano omrežje. Direktiva (EU) 2018/2001 podpira vključitev OVE v prenosno in distribucijsko omrežje, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo bistven element javne varnosti. Če želi EU doseči optimalno energetsko povezavo, bo morala vzpostaviti decentralizirano pametno omrežje in centralizirano super pametno omrežje. Decentralizacijo bi bilo po mnenju nekaterih mogoče doseči z uporabo nove tehnologije blockchain, ki obljublja varne ter transparentne sisteme. Vendar pa že pametna omrežja današnje generacije prinašajo določena tveganja, na primer z vidika varstva podatkov in varstva zasebnosti, kar bo treba urediti z ustreznimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem. V RS trenutna oskrba z električno energijo temelji predvsem na jedrski in hidro energiji ter na fosilnih virih. Ker pa je RS članica EU, je zavezana k energetskim ciljem povečanja deleža OVE. V skladu z zakonodajo EU bo morala natančno določiti cilje in ukrep za prihodnost, če bo želela doseči povečanje deleža OVE do leta 2030 za 32 %. Področje energetike v RS ureja EZ-1, ki bo moral implementirati novo Direktivo (EU) 2018/2001. Smiselno bi bilo sprejeti novi zakon o obnovljivih virih, ki bi OVE uredil formalno in finančno ter ločeno in specifično. RS ima veliko potenciala za povečanje OVE, vendar načrtovanje projektov pogosto naleti na težave z umeščanjem v prostor, predvsem z naravovarstvenega vidika. Na področju varstva okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki se borijo proti izgradnji HE in VE. Naravovarstveni in okoljski vidiki morajo biti ustrezno vključeni v opredelitev javnega interesa. Pri bodočem delovanju bo tako treba primerno upoštevati naravovarstvene in okoljske vidike, prav tako pa tudi druge relevantne vidike. Jasno je, da bo za uresničitev zanesljive, varne in zadostne energetske preskrbe ter nasploh za dostopnost energije treba v nekaterih primerih obremeniti okolje, saj popolnoma čiste energije za zdaj še nismo sposobni zagotoviti. Vendar pa morajo biti ti posegi sorazmerni in nasploh ustavno skladni.
Ključne besede: državni prostorski načrt, električna energija, energetska učinkovitost, energetska unija, hidroelektrarna, Natura 2000, nevladna organizacija, obnovljivi viri energije, varstvo okolja, vetrna elektrarna
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 382; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

14.
Uporaba energetske rastline miscanthus giganteus za čiščenje s hranili bogatih odpadnih voda v razpršenih naseljih
Uroš Kolar, 2019, magistrsko delo

Opis: Za Slovenijo sta značilni razdrobljena poselitev in intenzivna kmetijska proizvodnja, ki je najbolj razvita na območjih, kjer so največje zaloge podtalnice. Reševanje odvodne vode in čiščenje odpadnih voda manjših naselji sta prednostni nalogi Slovenije. Ob tem si mora Slovenija zagotoviti najmanj 20 odstotni delež energije iz OVE ‒ obnovljivih virov energije (Direktiva EU o spodbujanju uporabe OVE). Namen naše naloge je bil ugotoviti, ali je mogoče očiščenje odpadnih voda v manjših naseljih s pomočjo energetske rastline prstastega trstikovca oz. miskantusa (Miscanthus x giganteus), ki bi imel hkrati dobre fitoremediacijske sposobnosti. Tako bi v nasadih miskantusa umetna gnojila nadomestili z odpadnimi viri, kar se kaže kot obetavna možnost znižanja pridelovalnih stroškov in hkratno zmanjšanje stroškov vloženih v čistilni proces odpadnega vira. Miskantus smo leta 2014 zasadili na štirih vzorčnih enotah. Enota 1: po potrebi smo rastline dognojevali z umetnimi gnojili, enota 2: po potrebi smo jih zalivali z odpadno vodo, enota 3: po potrebi smo jih zalivali z deževnico, enota 4: rastline smo izpostavili naravnim pogojem, brez dodajanja kakršnih koli gnojil ali tekočin. Leto dni kasneje, v drugi rastni sezoni smo dvakrat na mesec (vsakih 10 dni) spremljali različne rastne parametre, fotokemično učinkovitost fotosistema II, vsebnost fotosintetskih pigmentov in antocianov. Ugotovili smo, da bi lahko miskantus uporabili kot energetsko rastlino, pri čemer bi njegovo uporabo lahko še razširili na čiščenje odpadnih voda v razpršenih naseljih. V eni rastni sezoni bi lahko očistili do 3 000 000 litrov odpadne vode na hektar.
Ključne besede: rastlinska čistilna naprava, prstasti trstikovec, fitoremediacija, energetske rastline, obnovljivi viri energije.
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 384; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

15.
Obnovljivi viri energije, medsebojno trgovanje in nove tehnologije na področju energetike (izbrani pravni vidiki)
Urška Stopar, 2019, magistrsko delo

Opis: Eden izmed glavnih dejavnikov, ki povzročajo podnebne spremembe, so konvencionalni viri energije, zato naj bi se zmanjšala njihova uporaba, deloma preko večje energetske učinkovitosti in varčnosti, deloma pa z njihovo ustrezno nadomestitvijo z OVE. Tako bi poskrbeli za ublažitev podnebnih sprememb. Nov energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce« gre v prej navedeni smeri. S t. i. točko preloma in vse večjim prehodom na OVE se bo za uresničitev zadanih političnih ciljev in predvidene zakonodaje, ki strmi k bolj čisti energiji, spremenil obstoječi (elektro)energetski sistem, in sicer med drugim v smeri decentralizacije proizvodnje električne energije, zaradi lokacijske razpršenosti naprav, ki pridobivajo energijo iz obnovljivih virov. Pričakovani porast razpršenosti naprav za proizvajanje energije iz obnovljivih virov, vključno s samooskrbnimi napravami, omejeni resursi, vključno z infrastrukturo, in podobno, so prinesla nova vprašanja o tem, ali in kako je mogoča prodaja oziroma dobava električne energije iz OVE posameznikom. To bi po mnenju nekaterih lahko pripomoglo k doseganju ciljev EU in zmanjšanju stroškov, saj bi prišlo do trgovanja brez klasičnih posrednikov, ki so sedaj prisotni v verigi elektroenergetskega sistema. Da bi se električna energija, pridobljena s pomočjo naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, porabila v pretežni meri na decentraliziranem območju, je potrebno omogočiti tudi prodajo električne energije med lokacijsko povezanimi posamezniki. Sam koncept trgovanja z električno energijo med posamezniki je sicer v sami osnovi preprost, pri čemer si dva enakovredna posameznika med sabo prodajata določeno količino električne energije. Zaradi vse večje digitalizacije in potenciala novih tehnoloških rešitev, je v tej nalogi osvetljen tudi ta vidik, s poudarkom na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov in možnosti njene uporabe na področju energetskega prava. Omenjena tehnologija udeležencem namreč po mnenju nekaterih omogoča, da bi lahko posamezniki postali neodvisni udeleženci na trgu z električno energijo ter se tako ukvarjali s transakcijami z električno energijo. To bi prineslo ključne spremembe na elektroenergetskem področju, ki pa seveda morajo biti, ne le tehnološko, temveč tudi pravno podprte. Slednje je rdeča nit te naloge.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, medsebojno trgovanje, tehnologija veriženja blokov, energetika, prodaja električne energije, samooskrba, energetski prehod
Objavljeno: 22.08.2019; Ogledov: 781; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (801,47 KB)

16.
Primerjava karakteristik alternativnih vodnih turbin za malo HE
Simon Trupi, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je primerjava karakteristik alternativnih vodnih turbin s karakteristikami klasičnih vodnih turbin za malo hidroelektrarno. Male vodne hidroelektrarne so specifične, predvsem v padcu in pretoku vode, ki jo lahko izkoristimo za proizvodnjo električne energije. V diplomskem delu na konkretnem primeru ugotavljamo učinkovitost in rentabilnost alternativnih vodnih turbin, in ugotavljamo katera je v danem primeru najprimernejša. Ugotovili smo, da je izbrana alternativna turbina ugodna zamenjava za klasično vodno turbino.
Ključne besede: alternativne vodne turbine, mala hidroelektrarna, obnovljivi viri energije
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 620; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (4,59 MB)

17.
Argumenti za in proti izgradnji hidroelektrarn na reki Muri
Rok Ovniček, 2019, diplomsko delo

Opis: V večini evropskih držav imajo investitorji velike težave pri umeščanju novih energetskih objektov v prostor. To nazorno kaže tudi primer umeščanja novih hidroenergetskih objektov, ki smo ga predstavili v diplomski nalogi. Reka Mura je potencialno zanimiva za gradnjo novih hidroelektrarn, kar kažejo dobre izkušnje, ki jih imajo s številnimi tovrstnimi objekti v sosednji Avstriji. Dograditev dveh »najmlajših« hidroelektrarn Gössendorf in Kalsdorf na reki Muri sega v leti 2012 in 2013. Četudi začetek aktivnosti za izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri v Sloveniji sega skoraj 15 let nazaj, se zdi, da so Dravske elektrarne Maribor čedalje bolj odmaknjene od pričetka investicije. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako bomo v Sloveniji uresničili čedalje bolj prisotno zahtevo, da je potrebno v naslednjih letih električno energijo, pridobljeno v termo in jedrski elektrarni, nadomestiti z električno energijo iz obnovljivih virov energije.
Ključne besede: energija, hidroelektrarna, porečje, reka Mura, obnovljivi viri energije.
Objavljeno: 22.05.2019; Ogledov: 946; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

18.
Zasnova lopatice rotorja vetrne elektrarne
Jure Kvas, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Z naraščajočim deležem proizvodnje električne energije z uporabo vetrne energije se povečuje tudi število raziskav, nadgradenj in optimizacij tehnologije. Eno izmed ključnih omejitev pri smiselnosti postavitve VE (vetrne elektrarne) in pri samem obratovanju le-teh predstavljajo primerni vetrni pogoji, kjer nemalokrat pride do velikih hitrosti in je zaradi varnosti in zaščite pred obremenitvijo treba sistem zaustaviti. Z idejno rešitvijo lahko nadgradimo lopatice VE z razbremenilnimi loputami, zaradi katerih zmanjšamo upor vetra in podaljšamo čas delovanja, s tem pa tudi zvišamo količino proizvedene električne energije. Trend postavitev novih sistemov bo v naslednjih dvajsetih letih še naraščal, zato se lahko nadgradnja po nadaljnjih uspešnih raziskavah s pridom uporabi pri večjih VE.
Ključne besede: vetrne elektrarne, nadgradnja lopatice, vetrna energija, električna energija, obnovljivi viri
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 825; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (4,96 MB)

19.
Možnost razvoja obnovljivih virov energije v Pomurju
Patrik Kodba, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali čedalje bolj pomembno temo, in sicer obnovljive vire energije. Ti so čedalje bolj pomembni zaradi vse večjega onesnaževanja, ki ga povzročajo fosilna goriva, ki so še vedno prevladujoči vir pridobivanja energije. Osredotočili smo se na Pomurje, lastnosti izbrane regije in možnosti postavitve posameznih elektrarn na obnovljive vire. S pomočjo izbrane literature smo ugotovili, da v Pomurju ni dovolj konstantnega vetra za postavitev vetrnic, da obstaja potencial za biomaso, vendar je v primerjavi s potencialom v ostalih delih Slovenije manjši zaradi velikega števila kmetijskih površin. Za sončno energijo smo ugotovili, da je poleti velik izkoristek, pozimi pa zelo slab zaradi majhnega števila sončnih dni. Za geotermalno energijo je na celotnem področju Pomurja velik potencial, vendar tam, kjer se izkorišča, se izkorišča zgolj za zdravilišča. Za bioplinarne lahko povemo, da ima Pomurje zelo velik potencial, saj ima veliko kmetijskih dejavnosti in je ena izmed najboljših oblik za Pomurje. Reka Mura je po svojih lastnostih druga najboljša reka v Sloveniji, kar nam pove, da ima Pomurje zelo dober potencial za gradnjo hidroelektrarn. Zanimalo nas je mnenje Pomurcev o obnovljivih virih, zato smo naredili raziskavo. Rezultati so pokazali, da so Pomurci precej ozaveščeni o obravnavani temi, o obnovljivih virih energije pa več vedo moški kot ženske. Velik delež anketiranih Pomurcev doma ne pridobiva energije iz obnovljivih virov, tisti, ki pa jo, pa se po večini poslužujejo sončne energije ali pa energije iz biomase. Pomurci menijo, da je najboljša izbira za njihovo regijo sončna energija, sledi energija iz biomase, pri postavitvi hidroelektrarn in vetrnic pa so mnenja vprašanih deljena. Zaključimo lahko, da ima Pomurje velik potencial za skoraj vse oblike obnovljivih virov energije, česar se zavedajo tudi prebivalci te regije.
Ključne besede: energija, viri, obnovljivi viri, vetrne elektrarne, sončna energija, biomasa, bioplin, geotermalna energija, hidoelektrarne, Pomurje, diplomske naloge
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 767; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

20.
Avtonomni sistem za oskrbo stanovanjske hiše z električno energijo
Borut Turk, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je izdelana na podlagi načrtovanja sončne elektrarne. Ta opisuje samo delovanje sončne elektrarne, njene elemente in njihov namen. Opisana je primerjava inštaliranih solarnih elektrarn v Evropi in v Slovenji in kakšno dokumentacijo za izgradnjo elektrarne je potrebno pridobiti. Prikazan je postopek potrebnih izračunov vrednosti sončne elektrarne, s pomočjo programa Microsoft Excel, pa sem izdelal tudi analizo izgradnje sončne elektrarne z možnostjo sofinanciranja oziroma gradnje z lastnimi stroški.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, investicija, sončna elektrarna, fotovoltaika, ekonomična upravičenost
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 950; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici