1. Problematika vključevanja malih proizvajalcev električne energije v slovensko omrežjeRok Španring, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo podaja širok pregled uvajanja različnih obnovljivih virov energije v mešanico proizvodnje električne energije ter problematiko uvajanja obnovljivih virov energije v obstoječe elektroenergetsko omrežje. V diplomskem delu so opisane tehnologije obnovljivih virov energije, potrebne za zadovoljitev potreb elektroenergetskega omrežja. Podani so predlogi za izboljšave elektroenergetskega omrežja, predlogi za Slovenijo glede izkoriščanja obnovljivih virov energije ter opis problematike pridobivanja najrazličnejših kovin/mineralov, potrebnih v tehnologijah obnovljivih virov energije. Ključne besede: obnovljivi viri energije, elektroenergetsko omrežje, pametno elektroenergetsko omrežje, sistemi shranjevanja električne energije, minerali in kovine v obnovljivih virih energije Objavljeno v DKUM: 06.06.2023; Ogledov: 23; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,58 MB) |
2. Položaj in opredelitev obnovljivih virov energije v pravu Evropske unije : magistrsko deloTina Ušaj, 2023, magistrsko delo Opis: OVE so zelo pomembni za našo prihodnost, saj so neomejeni, se neprestano obnavljajo in imajo manjši vpliv na okolje kot pridobivanje električne energije iz fosilnih goriv. Z obnovljivimi viri se želi nadomestiti neobnovljive vire - fosilna goriva, ki imajo veliko negativnih učinkov. Obnovljivi viri, ki so opredeljeni v različnih uredbah in direktivah, v EU najpomembnejši Direktivi 2018/2001, zajemajo sončno energijo, vetrno energijo, geotermalno energijo, energijo okolice, energijo plimovanja, valovanja in drugo energijo oceanov, vodno energijo ter iz biomase, deponijskega plina, plina, pridobljenega z napravami za čiščenje odplak, in bioplina. V definicije OVE v različnih evropskih pravnih aktih ves čas spadajo podobni viri energije in se definicija veliko ne spreminja, medtem ko globalni primerjalno pravni vidik razkrije precej neenotno definiranje obnovljivih virov.
Onesnaževanje narave oziroma okolja in podnebne spremembe sta že dolgotrajni problem, zato se sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, da bi se to v čim večji meri ublažilo. V ta namen sta bila na globalni mednarodnopravni ravni med drugim sprejeta Kjotski protokol in Pariški sporazum.
PDEU kot temeljna pogodba ustavnega prava EU vključuje tudi določbe glede OVE. EU sprejema veliko pravnih aktov na tem področju, saj želi s pomočjo OVE doseči cilje, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna celina in da bo do leta 2030 dosegla 45 % deleža OVE. OVE so iz tega vidika zelo pomembni, saj nam pomagajo doseči takšne cilje. V okviru svežnja »Pripravljeni na 55« se želi doseči cilj v EU, da do leta 2030 zmanjšamo neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi s stanjem neto emisij iz leta 1990.
Sicer se EU ves čas na področju energetike srečuje z različnimi vprašanji, kot so na primer odvisnost EU od uvoza, visokih nestabilnih cen energije, z vprašanji razogljičenja ter vedno večjimi vplivi na okolje. To se je sedaj zelo pokazalo, kot odraz vojne med Rusijo in Ukrajino. Ugotovili smo namreč, da smo z nabavo fosilnih goriv zelo odvisni od Rusije. Zaradi trenutne situacije je EU stopila skupaj in začela iskati hitre rešitve, da bi postali v čim večji meri samostojni in da bi začeli reševati podnebno krizo. V okviru tega se je sprejel »REPowerEU« načrt, ki zaradi preoblikovanja energetskega trga spodbuja in še v večji meri uvaja OVE.
Trenutne razmere so pripeljale do situacije, zaradi katere se bo lahko oblikovala nova definicija OVE. EK je v okviru Uredbe 2020/852 pristojna, da lahko sprejema delegirane akte. Leta 2021 je EK sprejela Delegirano uredbo 2021/2139 ter zaradi sprememb in dopolnitev, je leta 2022 bila sprejeta Delegirana uredba 2022/1214, ki spreminja prejšnjo Delegirano uredbo 2021/2139. Nova uredba v taksonomijo EU, torej v sistem razvrščanja v posamezne gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k podnebnim in energetskim ciljem kot prehodni dejavnosti uvršča tudi jedrsko energijo in zemeljski plin. EK meni, da jedrska energija pripomore k razogljičenju in da zemeljski plin v primerjavi z ostalimi fosilnimi gorivi tudi onesnažuje v manjši meri. Pričakuje se, da bi s tem lahko dosegli cilje in postali podnebno nevtralni do leta 2050, vendar je v tej zvezi še precej neznank in negotovosti.
Kot pričakovano so se na prej navedeno odločitev DČ glede uporabe jedrske energije odzvale z različnimi mnenji. Avstrija je že vložila tožbo, da bi se delegirani akt razveljavil.
Slovenija kot DČ EU sprejema v svoj pravni sistem vse pravne akte EU. Na področju energetike je tudi Slovenija morala narediti korak naprej in vključiti večjo uporabo OVE. Najpomembnejši zakon trenutno v veljavi je ZSROVE, ki ureja OVE v Sloveniji. Tudi pri nas imamo podobno definicijo, kot je opredeljena s pravom EU, prav tako pa tudi pri nas OVE odpirajo nekatera politična in pravna vprašanja, na katere ni enostavnih odgovorov v smislu črno-belo. Ključne besede: obnovljivi viri energije, čista energija, razogljičenje, taksonomija EU, trajnost, delegirani akti, jedrska energija in zemeljski plin, zeleni prehod, prehodne dejavnosti Objavljeno v DKUM: 05.06.2023; Ogledov: 52; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,15 MB) |
3. Energetska analiza količine vodika potrebnega za osebna vozila v Republiki Sloveniji : magistrsko deloAnja Majerič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo opravili analizo trenutnega stanja proizvodnje električne energije v Republiki Sloveniji in analizo potenciala zelenih virov energije. Za potrebe preračuna količine vodika, ki bi ga potrebovali za vsa osebna vozila smo pregledali obstoječo ponudbo proizvajalcev vozil na vodikove gorivne celice za leto 2021 in jih na kratko opisali. Izračunali smo količino emisij CO2, ki jih proizvedejo osebna vozila na bencin in dizel ter količino energije, ki jo porabijo med delovanjem. Ključne besede: vodik, obnovljivi viri energije, proizvodnja vodika, vodikove gorivne celice, promet Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 381; Prenosov: 42
Celotno besedilo (3,16 MB) |
4. Prenova male hidroelektrarne : magistrsko deloPrimož Bestijanič, 2022, magistrsko delo Opis: Raba energije po svetu se vsako leto povečuje. Zaradi tega mora energetska politika stremeti k temu, da bomo proizvodnjo povišali in hkrati s pravimi ukrepi zmanjšali porabo. Iz leta v leto se v omrežje priključuje vse več manjših proizvodnih enot, ki jih imenujemo razpršeni viri. K razpršenim virom uvrščamo tudi manjše hidroelektrarne, kot je mala hidroelektrarna, obravnavana v tem delu. Zaradi dobrih razmer na trgu se vse več ljudi odloča za izgradnjo hidroelektrarne, čeprav so postopki pridobivanja potrebne dokumentacije dolgotrajni. Magistrsko delo obravnava postopke obnove in principe delovanja različnih sistemov elektrarne. Ključne besede: prenova, mala hidroelektrarna, obnovljivi viri energije, zaščita asinhronskega generatorja, avtomatizacija Objavljeno v DKUM: 08.11.2022; Ogledov: 334; Prenosov: 43
Celotno besedilo (6,16 MB) |
5. Uporaba obnovljivih virov energije in zelenih tehnologij na PV Močna : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaSimon Matajič, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava možnost uporabe obnovljivih virov energije in sodobnih
zelenih tehnologij z namenom popolne samooskrbe z električno energijo, pridobljeno s
pomočjo sončne elektrarne, zmanjšanja porabe električne energije z uvedbo LED
razsvetljave in vgradnjo hranilnika električne energije za namen razbremenitve
električnega omrežja in zmanjšanja konice na objektu Pokriti vkop Močna, ki se nahaja
na avtocestnem odseku Dragučova–Lenart, pomurskega avtocestnega kraka A5. Objekt
zaradi velikega števila svetil porabi veliko električne energije, obenem pa ob tem
nastane ogromno nevarnih odpadnih natrijevih sijalk. V skladu s trajnostnim razvojem
podjetja Dars, d. d. je cilj proizvajati in souporabljati čisto električno energijo, zmanjšati
porabo električne energije in zmanjšati količino nevarnih odpadkov ter posledično
zmanjšati ogljični odtis gospodarske družbe. S predvidenimi in preučevanimi ukrepi ter
finančnimi spodbudami želimo te cilje doseči. Ključne besede: obnovljivi viri energije, zelene tehnologije, samooskrba, sončna
elektrarna, LED razsvetljava, hranilnik električne energije, zmanjšanje nevarnih
odpadkov in porabe električne energije Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 202; Prenosov: 76
Celotno besedilo (3,47 MB) |
6. Pravni vidiki umeščanja v prostor na primeru Sončne elektrarne Zlatoličje - Formin : magistrsko deloEva Fekonja, 2022, magistrsko delo Opis: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so prepoznane kot resnična skrb, zato se pozornost načrtovalcev in operaterjev elektroenergetskega sistema osredotoča na uporabo alternativnih energetskih tehnologij z nizkimi emisijami za proizvodnjo električne energije. OVE imajo veliko prednost vključno z zmanjšanjem podnebnih sprememb, povečanjem trajnosti v energetskem sektorju in povečanjem zanesljivosti oskrbe z energijo.
Za prehod v nizkoogljično družbo in pridobivanje OVE je potrebno energetske objekte OVE umestiti v prostor. Postopek umeščanja energetskih objektov OVE v RS poteka skladno z določbami ZUreP-3, ki je bil leta 2021 noveliran, uporablja pa se od 1. junija 2022. ZUreP-3 ohranja vsebino, že uveljavljene pojme in strukturo prej veljavnega zakona ZUreP-2 ter ga nadgrajuje, kljub temu pa prinaša številne in obsežne spremembe. Pripravljen je z namenom doseganja ciljev trajnostnega prostorskega razvoja, učinkovitega upravljanja s prostorom, z namenom optimizacije in učinkovitejšega vodenja postopkov.
Za gradnjo energetskih objektov ločimo prostorske ureditve lokalnega pomena, za katere je pristojna občina, v območju katere leži načrtovana prostorska ureditev in prostorske ureditve državnega pomena, za katere je pristojna država. Elektrarne z nazivno močjo najmanj 10 MW ali več spadajo med prostorske ureditve državnega pomena in se načrtujejo z DPN. Prostorske ureditve državnega pomena so lahko tudi druge ureditve, če vlada na predlog ministrstva, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev, po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj ugotovi, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj RS.
Pri načrtovanju umestitve energetskih objektov v prostor, je potrebno upoštevati varstvene zahteve in omejitve, ki izhajajo iz t.i. sektorskih predpisov. Gre za predpise, ki se nanašajo na ohranjanje narave, kulturne dediščine, varstvo okolja, vod in drugih. RS ima ogromno potenciala za uvajanje OVE, vendar postopek umeščanja naleti prav na težave, povezane z naravovarstvenimi vidiki.
Predstavljen postopek umeščanja SE Zlatoličje – Formin poteka po postopku DPN in želi prispevati k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni oskrbi z energijo ter povečanju oskrbe z energijo iz OVE. Načrtovana SE Zlatoličje - Formin leži v vzhodnem delu Slovenije, na umetnih kanalih hidroelektrarn med Zlatoličjem in Forminom, vzhodno in zahodno od mesta Ptuj. Sončna elektrarna se bo raztezala na brežine derivacijskih kanalov dveh hidro elektrarn (HE Formin in HE Zlatoličje). Sega v območje varstva kulturne dediščine, vodovarstvena območja, poplavna območja in območja posebnih varstvenih režimov ohranjanja narave, zato je potrebno že v pobudi DPN opraviti analizo stanja. Končni datum pričetka obratovanja SE Zlatoličje je predviden 2. maja 2025, SE Formin pa 2. maja 2026.
V postopku umeščanja energetskih objektov OVE v prostor, se udeleženeci soočajo z mnogimi ovirami. Pomembno je, da te ovire premagamo in omogočimo čim boljši in hitrejši razvoj novih proizvodnih virov OVE tudi zavoljo energetske revščine, ki nam sledi. Ključne besede: Energetska unija, obnovljivi viri energije, NEPN, umeščanje v prostor, državni prostorski načrt, varstvo okolja, sončna elektrarna. Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 329; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,85 MB) |
7. Okoljska analiza organskega rankinovega cikla za proizvodnjo električne energije iz industrijske odpadne toplote : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeGaja Strajnar, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo ocenili okoljski vpliv ORC elektrarne, ki uporablja odpadno toploto iz proizvodnje aluminija in predlaga različne scenarije, v smislu trajnostne in konvencionalne proizvodnje električne energije. Za analizo smo podatke o energijskih bilancah ter učinkovitosti sistema glede na termodinamične in ekonomske cilje pridobili iz simulacij v programski opremi Aspen Plus in optimizirani v programu GAMS za tri delovne tekočine (R245fa, R1234yf in R1234ze) po članku [1]. Ob upoštevanju vseh ustreznih vhodov in izhodov procesa, same proizvodnje komponent in vpliv delovnih tekočin, v njegovi življenjski dobi, se okoljski vpliv sistema analizira s programsko opremo OpenLCA z integriranimi zbirkami podatkov. Primerjali smo med tremi električnimi mešanicami (Slovenski električni mix, Evropski povprečni električni mix in COP26 mešanica obnovljivih virov električne energije). Dobljeni rezultati primerjalno kažejo, kateri predlagani scenariji bi bolj razbremenili okolje. Uporaba ORC namesto mešanice električne energije v EU bo imela največji vpliv na okoljsko razbremenitev, sledita ji Slovenska in nato mešanica COP26, kar je pričakovano. Ključne besede: Okoljska analiza, organski Rankinov cikel, odpadna toplota, obnovljivi viri energije, proizvodnja aluminija Objavljeno v DKUM: 11.10.2022; Ogledov: 268; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,43 MB) |
8. Obratovalne karakteristike modela vetrne turbine v cevi in v prostem tokuKlementina Cifer, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga »Obratovalne karakteristike modela vetrne turbine v cevi in v prostem toku« je zasnovana na ideji, da meritve karakteristik modelov vetrnih turbin v cevi ne dajejo verodostojnih rezultatov, ker hitrostni in tlačni profil v cevi vplivata na karakteristiko.
Meritve so opravljene pod kontroliranimi pogoji v laboratoriju. Z ventilatorjem se je ustvaril veter, ki se mu je z meritvami določila hitrost ter izračunala moč. Električna moč se je določila prek meritev toka in napetosti ter vrtljajev turbine. Mehanska moč se je določila z napetostmi na merilnih trakovih ter z izkustvenimi enačbami.
Rezultati so pokazali, da se modeli v prostem toku obnašajo zelo drugače kot v cevi. Ključne besede: vetrne turbine, obratovalne karakteristike, izkoristki, energija vetra, meritve v cevi in v prostem toku, obnovljivi viri energije Objavljeno v DKUM: 29.09.2022; Ogledov: 179; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,43 MB) |
9. Razvite jedrske elektrarne in potrebe bodočih trgov električne energije : diplomsko deloPatrik Glaser, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi bo predstavljena problematika razogljičenja družbe v prihodnosti. Sem štejemo vse predpisane ukrepe za zmanjšanje ogljičnega odtisa po svetu predvsem na področju pridobivanja električne energije. Pomembno vlogo v prihodnosti, kot tudi že danes, imajo jedrske elektrarne in napredni jedrski sistemi, ki v kombinaciji z obnovljivimi viri omogočajo prehod družbe k brezogljični družbi. Potrebe energetskega trga v prihodnosti bodo zahtevala stabilen, zanesljiv in hkrati tudi fleksibilen energetski sistem. Tukaj imajo ključno vlogo razvite jedrske elektrarne. Zaradi elektrifikacije družbe bo potreba po elektriki vse večja, kar predstavlja dodaten izziv. Za zagotavljanje zanesljivega in fleksibilnega energetskega omrežja v prihodnosti Slovenije je po raziskavah najboljši scenarij z upoštevanjem jedrske energije in obnovljivih virov energije. Ključne besede: jedrske elektrarne, električna energija, razogličenje, obnovljivi viri Objavljeno v DKUM: 06.07.2022; Ogledov: 599; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,49 MB) |
10. Vloga co2 certifikatov včeraj, danes, jutri : diplomsko deloAljaž Škoda, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje trenutno največjega sistema v boju s podnebno krizo na svetu – EU-sistem trgovanja z emisijami (EU ETS). Na začetku diplomskega dela so prestavljene prvotna zasnova sistema trgovanja s certifikati CO2 in pomanjkljivosti, ki so bile odpravljene v nadaljnjih letih delovanja sistema. V diplomskem delu so opisani razvoj sistema in posledice, ki so bile povod za spreminjanje energetske podobe Slovenije in Evrope. Predstavljeni so tudi izračuni, po katerih se določajo izpusti emisij toplogrednih plinov, in monitoring emisij v realnem času. Ključne besede: emisijski kupon, toplogredni plini, obnovljivi viri energije, ogljična nevtralnost Objavljeno v DKUM: 01.04.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 62
Celotno besedilo (2,18 MB) |