| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vplivni dejavniki na etično obnašanje računovodij in revizorjev
Klarisa Raner, 2020, magistrsko delo

Opis: Etika definira dejanja posameznika kot etična oziroma neetična. Je pomemben del računovodskega poklica, saj se s pomočjo kodeksov etike definirajo načela, ki jih morajo računovodje in revizorji upoštevati med opravljanjem svojega dela. Ti kodeksi prav tako vplivajo na vedenje in presojo računovodij ter revizorjev. Kodekse je treba prilagajati spreminjajočim se družbenim, ekonomskim, poslovnim in računovodskim okoljem. Glavni namen etičnih kodeksov je pomagati računovodjem in revizorjem, da izpolnijo svoje poklicne obveznosti. Zelo pomembno je izobraževanje o etiki, ki je lahko prisotno v več oblikah. Etika je lahko samostojen predmet na univerzi, lahko pa je vključena v druge, že obstoječe predmete poučevanja. Pomen izobraževanja je velik, saj se posamezniki na ta način seznanijo s sprejemljivim etičnim obnašanjem in zaznavanjem etičnih dilem. Dejavniki, ki vplivajo na etično obnašanje posameznika, so različni. Spol, starost, vera, izpostavljenost etičnim vsebinam, stopnja izobrazbe, delovne izkušnje in odločanje kot posameznik ali v skupini so samo nekateri izmed teh. Poznavanje teh dejavnikov je pomembno za oblikovalce zakonov, delodajalce in učitelje. Razumevanje etike in pravilno reševanje etičnih dilem je pomembno tudi zato, da se ne ponovijo računovodski škandali, kot sta na primer Enron in WorldCom. Povzročeni škandali namreč zmanjšujejo zaupanje javnosti v računovodski poklic.
Ključne besede: etika, etično izobraževanje, etični modeli, dejavniki, ki vplivajo na etično obnašanje, goljufije
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 219; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (692,53 KB)

2.
Pogled potrošnika na ekološko pridelano hrano in gensko spremenjene organizme
Maja Viteškić - Gončin, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v obdobju informacij, ki se pretakajo na različne načine, obdobju, ko vsak posameznik želi najboljše za svoje zdravje. Zaradi lažjega dostopa do informacij smo vedno bolj informirani o načinih za zagotavljanje boljše kakovosti življenja, posledično se je zgodil veliki preobrat, tako da so ljudje vedno bolj zainteresirani glede kakovosti in izvora živil. S pojavom ekološkega kmetijstva so potrošniki razvili velike simpatije do te vrste prehrane. Ljudje želijo poznati izvor in želijo kvalitetna živila, hkrati pa je vedno večji odpor do gensko spremenjene hrane. Težko trdimo zakaj, ampak v našem okolju so taka živila na zelo slabem glasu. Mogoče zgolj kot posledica dejstva, da česar ne razumemo, tudi ne moremo sprejeti. Ko primerjamo Evropo in Združene države Amerike, spoznamo, da sta kultura ljudi in odnos do prehrane popolnoma različna. Evropska unija podpira manjše ekološke kmetije, težko sprejema novosti na področju gensko spremenjene hrane, medtem pa je v Združenih državah Amerike pristop do kmetovanja drugačen, predvsem se kmetijstvo odvija na zelo velikih površinah in omogoča zelo veliko samooskrbo. Potrošnik je pomembna gonilna sila, ki odločujoče vpliva na razvoj celotne prehrambne industrije in s svojimi nakupovalnimi navadami usmerja razvoj trga in posledično vpliva na odločitve, kakšne izdelke bodo gojili pridelovalci. Pomembno je razlikovati med pridelavo hrane za trge, kjer je kupna moč visoka, in pridelavo hrane, ki omogoča preživetje svetovnemu prebivalstvu. Za zadovoljevanje povpraševanja po obeh oblikah pridelave hrane imata ekološko pridobljena hrana in gensko spremenjena hrana svoje prednosti in slabosti. Brez teoretičnega znanja ni osnov za nadaljnje raziskovanje, zato je najprej pojasnjeno, kaj je ekološko pridelana hrana in kaj so gensko spremenjena živila. Uporabljena metoda je preučevanje tuje in slovenske literature, da dobimo širšo sliko ekološkega kmetovanja in proizvodnje genetsko spremenjenih organizmov. Analizirani in opisani bodo relevantni pojmi in instituti. Kako taka živila prepoznati v trgovini, kakšne so njihove prednosti in slabosti. Uporabljena bo komparativna metoda, tako da bodo primerjane lastnosti ekološke pridelave hrane in pridelave hrane s pomočjo gensko spremenjenih organizmov. Z izvedbo ankete in statistične obdelave pridobljenih podatkov bo odgovorjeno na raziskovalna vprašanja. Interes je glede povezave med prihodki in nakupovalnimi navadami potrošnikov, specifično glede tega, ali potrošniki z nizkimi prihodki dejansko kupujejo ekološka živila ter zakaj imajo ljudje odpor do gensko spremenjene hrane. Ugotavljano bo, ali je gensko spremenjena hrana manj kakovostna od ekološke pridelane hrane. S pomočjo navedb, citatov in uporabe izpiskov bodo ugotovitve dodatno argumentirane.
Ključne besede: ekološko pridelana hrana, gensko spremenjeni organizmi, obnašanje potrošnikov, zdrava hrana
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 122; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
Različne oblike obnašanja pujskov in njihova povezanost s tipom tehnologije reje v času laktacije
Anej Gliha, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil preučiti socialne interakcije pujskov s poudarkom na agresivnem obnašanju v času laktacije in sicer v individualnem in skupinskem sistemu reje (odprti prasitveni boksi). V raziskavo smo vključili 53 pujskov iz petih gnezd in sicer 28 v skupinskih in 25 v individualnih boksih. Pujski so bili ustrezno označeni in tehtani na 1., 3., 7., 10., 14., 21. in 28. dan laktacije. Na videoposnetkih smo ob omenjenih dnevih proučevali v času med 8:00 – 12:00 uro osem različnih oblik interakcij (borba za sesek, odrivanje z rilcem, igrivostno odrivanje z rilcem, zaganjanje, grizenje ušes in repa, zaskok, grizenje glava – glava, spopad) med pujski. Pujskom smo določili tudi socialni rang po Schlichtingu in njegovo povezanost s telesno maso in dnevnim prirastom pujskov. Modificirali smo poskusno bipolarni 5-faktorski model (FFM), ki je vsakemu pujsku določil tip osebnosti. Rezultati so pokazali, da so imeli pujski z večjo telesno maso in intenzivnejšo rastjo visok socialni rang. Skupinski sitem v primerjavi z individualno rejo pujskov v času laktacije je imel številne pozitivne učinke na razvoj širšega nabora vedenjskih vzorcev pujskov, kar je imelo za posledico večjo prilagoditveno sposobnost pujskov. Raziskava nakazuje, da je pri pujskih skupinski sistem reje spodbujal pozitivne vidike osebnosti (igriv značaj) in je zaviral razvoj antagonizma (intenzivne, dlje časa trajajoče borbe). Pri aplikaciji skupinskega sistema v rejo pujskov v laktaciji moramo biti pazljivi pri izenačenosti pujskov različnih gnezd v njihovem številu, starosti in telesni masi ter dneva, ko pujskom omogočimo prehajanje med porodnimi boksi in srečevanje na hodniku.
Ključne besede: laktacija / obnašanje pujskov / socializacija / agresija / osebnost
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 434; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

4.
Analiza pokritja potreb po hranilih različnih kategorij psov iz različnih komercialnih mešanic in ocena zauživanja suhe hrane
Julija Petrovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil analizirati pokritje potreb po hranilih za različne kategorije psov z izbranimi komercialnimi suhimi hranami za pse. V raziskavi smo primerjali 12 blagovnih znamk suhe hrane po deklarativnih vrednostih v primerjavi z AAFCO priporočili ter izračunali razliko v pokritju potreb psov. Glede na pokritje potreb po hranilih smo primerjali: surove beljakovine, surove maščobe, surov pepel, surova vlakna, minerale (kalcij, fosfor, natrij, baker, železo, mangan, cink, jod in selen) in vitamine (vitamine A, D in E ter vitamine B-kompleksa). Nato smo pripravili anketni vprašalnik, ki je bil namenjen lastnikom, ki svoje pse hranijo s suho hrano. Z anketo smo želeli ugotoviti, na podlagi česa se potrošniki odločajo za posamezno suho hrano in za katere blagovne znamke se odločajo. Na koncu smo v zavetišču za živali izvedli preizkus zauživanja suhe hrane z različnimi kategorijami psov. Izbrali smo 11 psov. Opazovali smo, kako psi sprejemajo njim nepoznano novo vrsto suhe hrane. Podatke smo statistično analizirali s statističnim paketom SPSS 25.0. Ugotovili smo, da nobena izbrana suha hrana popolnoma ne ustreza AAFCO priporočilom. V večini suhih hran gre za presežke hranilnih snovi. Na osnovi izračunov smo ugotovili, da priporočene dnevne količine hrane na embalažah ne ustrezajo izračunom iz enačb. Potrdimo lahko, da je anketirancem ob nakupu suhe hrane pomembna kakovost hrane. Tri najpogosteje izbrane suhe hrane (Orlando, Romeo in Royal Canin) za pse iz anketnega vprašalnika smo uporabili v poskusu, ki je potekal v Zavetišču za živali Maribor. Ugotovili smo, da pri psih ne opazimo statistično značilnih razlik pri sprejemanju nove vrste hrane.
Ključne besede: psi, komercialno pripravljena suha hrana, primerjava, hranilne snovi, obnašanje psov
Objavljeno: 06.09.2019; Ogledov: 937; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

5.
Vodila za strokovno presojo etoloških in fizioloških potreb domačih kopitarjev
Igor Vojtic, 2017, drugo učno gradivo

Opis: Učno gradivo, ki je pred vami, je namenjeno študentom živinoreje FKBV UM. Besedilo zaokrožuje snov,ki jo obravnavajo različni predmeti (biološke osnove živinorejske proizvodnje, zdravstveno varstvo živali, osnove prehrane živali in konjereja), vendar so na tem mestu določene vsebine poglobljene in smiselno povezane v celoto, tako da lahko učno gradivo uporabljamo tudi kot priročnik za dobrobit kopitarjev in kot takšen služi razen študentom tudi aktivistom nevladnih organizacij za zaščito živali.
Ključne besede: kopitarji, etologija, obnašanje, motnje v obnašanju, prehrana, fiziološke potrebe, konjeniške športne discipline
Objavljeno: 18.01.2019; Ogledov: 1252; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (3,48 MB)

6.
Sestava mleka pri svinji v povezavi s telesno maso in sesnim obnašanjem pujskov
Ana Skitek, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Na sestavo mleka vplivajo različni dejavniki, tako genetski, kot tudi okoljski. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezave med sestavo mleka, telesno maso in obnašanjem pujskov v času laktacije. V preučevanje je bilo vključenih pet svinj z gnezdi, velikosti vsaj 10 pujskov (N = 55), pri katerih smo na 3., 7., 14., in 28. dan laktacije opazovali sesno obnašanje pujskov in, odvzeli vzorce mleka iz vsakega seska posebej. Po vsakem opazovanju smo pujske stehtali. Skupaj z večanjem telesne mase in starostjo, se je, večala tudi stabilnost sesnega reda, ki je svoj vrh dosegla v drugem tednu laktacije (52 %). Povezava med telesno maso in deležem beljakovin v mleku je bila v laktaciji statistično značilno negativna (r = –0,312; p < 0,001). Ob upoštevanju časovne komponente smo pri telesni masi ugotovili enak trend, t.j. negativnoa povezavoa v vseh obdobjih laktacije, ki pa na začetku laktacijin koncu laktacije, ni statistično značilna (p ≥ 0,05). Med telesno maso in deležem laktoze v mleku je bilo zaznati šibko (r = 0,1094), vendar statistično značilno (p = 0,001) pozitivno povezavo, ki pa je bila statistično značilna le v sredini laktacije (7. in 14. dan, p < 0,05). Podobno, vendar močnejšo povezavo smo ugotovili tudi v primeru stabilnosti sesanja (r = 0,7943, p = 0.,000)
Ključne besede: Sestava mleka, sesno obnašanje, telesna masa, stabilnost sesanja, pujski
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 661; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (527,41 KB)

7.
Sesno obnašanje pujskov v individualnih in skupinskih prasitvenih boksih
Alja Mesarič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti lastnosti sesnega obnašanja v skupinskih prasitvenih boksih in ugotovitve primerjati s konvencionalnimi, t.j. individualnimi prasitvenimi boksi. V raziskavo je bilo vključenih 129 pujskov iz 10 različnih gnezd. Opazovanje je bilo razdeljeno na dve ponovitvi. Tekom laktacije smo pujske označili in opazovali njihov položaj na vimenu svinje. Proučevali smo stabilnost sesnega reda, prirast pujskov, pojav navzkrižnega sesanja ter stopnjo smrtnosti. V raziskavi smo ugotovili, da se je sesni red v skupinskih boksih in pri pujskih, ki so sesali navzkrižno, vzpostavil po prvem tednu starosti, ko je verjetnost sesanja na istem sesku znašala 50-60 %, medtem ko je bil sesni red v individualnih boksih vzpostavljen do 3. dneva laktacije, ko je stabilnost sesnega reda znašala 0,40-0,50 in se na podobni ravni ohranjala do konca laktacije. Prirast je bil tekom laktacije primerljiv med skupinami. V prvem tednu je pri vseh skupinah naraščal, pri čemer so v zaključku prvega tedna pujski iz individualne reje kazali boljše rastne razmere, ampak razlike v večini niso statistično značilne (p ≥ 0,05). Tekom laktacije je poginilo 14 pujskov (t.j. 11 % smrtnost), pri čemer je bil pogin prisoten zgolj v skupinskih boksih.
Ključne besede: prašič, laktacija, sesno obnašanje, navzkrižno sesanje, prirast, individualna reja, skupinska reja
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 920; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (612,86 KB)

8.
POSTATI TERORIST: VIRI V STROKOVNI LITERATURI ZA MORALNOST EKSTREMISTOV V LITERATURI LESSINGOVE IN dOYLA
Špela Logar, 2016, diplomsko delo

Opis: Književnost lahko bralcu nudi drugačen pogled in mogoče okno za globje razumevanje obnašanja drugih in mogoče celo ponudi možne temelje za upravičevanje njihovih dejanj. Na primer, strokovna literatura o teroristih je skromna. Nekatera predlaga, da teroristi niso psihotični, neracionalno posamezniki, temveč normalni ljudje, ki so prisiljeni pristopiti svetu iz druge perspektive kot mi. V diplomskem delu sem preučila dva romana Roddy Doyla in Doris Lessingove ter Stefan Austov Baader-Meinhof Complex. Iz pogleda individualne psihologije, socialne psihologije in sociologije bom argumentirala, da Doyle in Lessingova nudita realističen portret obnašanja teroristov, ki nam pomaga bolje doumeti ekstremne okoliščine, v katerih se ti liki znajdejo, in njihove odzive na te okoliščine.
Ključne besede: terorizem, postati terorist, upravičevanje, moralna dejanja, obnašanje teroristov, nasilje
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 869; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (830,19 KB)

9.
ANALIZA VPLIVA FINANČNEGA IN NEFINANČNEGA NAGRAJEVANJA NA DELOVNO USPEŠNOST ZAPOSLENIH V GOSPODARSKEM SEKTORJU V SLOVENIJI V ČASU KRIZE
Sabina Vrešak, 2016, magistrsko delo

Opis: Obdobje krize v svetu in seveda tudi v Sloveniji je v ospredje ponovno postavilo vprašanje motiviranja zaposlenih – kako lahko podjetje motivira zaposlene kljub omejenim finančnim možnostim. Da bi osvetlili to področje, smo v pričujoči magistrski nalogi preverili teoretične osnove motiviranja in motivacijskih teorij ter v povezavi s tem delovne uspešnosti. V prvem delu naloge smo pregledali in analizirali teoretična izhodišča raziskave. Osredotočili smo se na motivacijo in različne teorije motivacije.Ker je delovna uspešnost kompleksen koncept, smo ga za namene raziskave proučevali z vidika uspešnosti temeljnega dela, uspešnosti inovativnega dela in prosocialnega obnašanja. Poleg navedenega koncepta in dejavnikov so nas seveda zanimala tudi teoretična izhodišča finančnega in nefinančnega nagrajevanja. V empiričnem delu naloge smo proučili vpliv finančnega in nefinančnega nagrajevanja na posamezne dejavnike delovne uspešnosti (uspešnost temeljnega dela, uspešnost inovativnega dela, prosocialno obnašanje). Podatke za raziskavo smo pridobili s spletnim anketiranjem zaposlenih v slovenskih podjetjih iz gospodarskega sektorja. Pri tem smo želeli ugotoviti, ali lahko podjetje ustrezno nadomesti finančno nagrajevanje z nefinančnim nagrajevanjem in doseže enake učinke na motivacijo in uspešnost zaposlenih. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da finančno nagrajevanje vpliva na uspešnost temeljnega in inovativnega dela, medtem ko nefinančno nagrajevanje vpliva na vse tri dejavnike delovne uspešnosti.
Ključne besede: motivacija, motiviranje, motiv, teorije motivacije, delovna uspešnost, uspešnost temeljnega dela, uspešnost inovativnega dela, prosocialno obnašanje, finančno nagrajevanje, nefinančno nagrajevanje
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 620; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
OBNAŠANJE PSOV DO NEZNANEGA ČLOVEKA
Tomaž Kristanič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Danes je na trgu največ domačih psov (Lupus canis familiaris). Zraven vseh načrtno vzrejenih psov z rodovnikom ali brez je veliko psov tudi v zavetiščih, ki tam čakajo na nove skrbnike. Marsikdo se ne odloči za posvojitev psa iz zavetišča zaradi splošnega mišljenja, da imajo psi slabe izkušnje ter so plašni in nezaupljivi. Cilj raziskave je bil opraviti preizkus, ali se psi v zavetišču do neznanega človeka vedejo bolj plašno kot lastniški psi. Raziskava je bila opravljena v Zavetišču za živali Maribor in v domovih lastniških psov. Analiza pridobljenih podatkov je pokazala, da se psi v zavetišču statistično značilno ne vedejo bolj plašno ali nezaupljivo. Merodajni so bili podatki o dolžini drže repa navzdol ali med nogami in drže ušes nazaj in prilegajoče glavi. Oba parametra nista pokazala statistično značilnih razlik med skupinama psov (p > 0,05). Statistično značilno so se skupine psov razlikovale (p < 0,05) v času, ki ga je pes prebil blizu človeka in skakanju s sprednjimi tacami na človeka. Psi v zavetišču so več časa prebili blizu človeka in dalj časa skakali s sprednjimi tacami na človeka. Statistično značilna je bila razlika v oglašanju. Več so lajali in renčali lastniški psi. Iz navedenega je razvidno, da se psi v zavetišču ne vedejo bolj plašno kot lastniški psi, se dalj časa zadržujejo blizu človeka in se na človeka tudi prijazno povzpnejo. Lastniški psi več lajajo in renčijo.
Ključne besede: zavetišče, pes, plašnost, obnašanje
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 768; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (965,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici