1. Revitalizacija starega in zasnova novega vaškega jedra v občini ZavrčMateja Bratuša, 2019, magistrsko delo Opis: Zavrč je majhna slovenska občina v Vinorodnih Halozah. Njena lega ji je skozi zgodovino dodeljevala vlogo obmejnega območja. Premiki meje so vplivali na prostorski razvoj Zavrča. Tako sta danes v Zavrču staro, historično jedro in novo, upravno jedro ter vmesno naselje na hrvaškem ozemlju. Naloga se ločeno posveti vsakemu jedru in mu določi vlogo v občini.
Historično jedro v naselju Zavrč ima bogato zgodovinsko zapuščino, kot so dvorec, park ob dvorcu, dve cerkvi ter nahajališča ostankov iz bronaste dobe. Kljub legi ob mednarodnem mejnem prehodu in glavni cestni povezavi Ptuj–Varaždin jedro počasi zamira zaradi pomanjkanja storitvenega programa. V nalogi se v starem jedru osmislijo novi programi in njihova lega v prostoru.
Novo jedro se je začelo oblikovati v naselju Goričak–Hrastovec ob koncu 60. let prejšnjega stoletja. Jedro se razvija brez celostnega načrtovanja in nima osrednjega vaškega prostora. Naloga predstavi novo zasnovo rabe prostora celega jedra in poda smernice za naprej. V nalogi je tudi zasnova novega trga kot osrednjega prostora jedra in nov prizidek k obstoječi dvorani.
Ključne besede: vaško jedro, dvojedrnost, obmejnost, vaški trg, revitalizacija
Objavljeno v DKUM: 04.10.2019; Ogledov: 1248; Prenosov: 253
 Celotno besedilo (40,26 MB) |
2. Prispevek Boruta Belca k obravnavi obrobnih (marginalnih) območij SlovenijeLučka Lorber, 2015, pregledni znanstveni članek Opis: Slovenski geograf, zaslužni profesor Borut Belec je kot raziskovalec največ prispeval v drugi polovici 20. stoletja, ko sta bila za agrarno geografijo značilna predvsem nazadovanje njene teorije in obrobnost zanimanja vodilnih slovenskih geografov. Proučeval je spremembe v rabi tal obrobnih in obmejnih območij severovzhodne Slovenije. Njegovo aktivno sodelovanje v raziskovalnih projektih in zgodnja vključitev v mednarodni prostor je imela za posledico, da je svoje raziskave nadgradil s proučevanjem obrobnosti z vidika humanističnih komponent agrarne in regionalne geografije. Borut Belec je slovensko agrarno geografijo obogatil predvsem s proučevanjem rabe tal glede na razvoj vinogradništva v daljših časovnih obdobjih. Na lokalnem nivoju je raziskoval spremembe rabe tal in zaznal njene posledice na demografske spremembe, dnevno mobilnost delovne sile, obmejnost in prometno dostopnost obrobnih območij. Bil je začetnik znanstvenega pristopa proučevanja obrobnosti in marginalnosti v Sloveniji. Svoja znanstvena spoznanja je objavljal v priznanih revijah in predstavljal na mednarodnih geografskih kongresih. Z vključevanjem diplomantov v raziskovalno delo, je svoje znanje prenašal na nove generacije mladih geografov.
Ključne besede: agrarna geografija, geografi, obrobnost, marginalnost, obmejnost
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1086; Prenosov: 118
Celotno besedilo (165,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Gospodarske in socialne spremembe v Pomurju ter v županijah Vas in ZalaTibor Tomšič, 2010, diplomsko delo Opis: Pomurska statistična regija in sosednji županiji Vas in Zala so tekom dvajsetega stoletja doživeli številne korenite spremembe — od delitve nekoč enotnega območja po prvi svetovni vojni, represivnih totalitarnih režimov po drugi svetovni vojni, procesa tranzicije po padcu železne zavese in kot rezultat vseh pozitivnih sprememb v devetdesetih letih prejšnjega stoletja vključitev v Evropsko unijo. Ena izmed pozitivnih posledic padca železne zavese je bil tudi razmah čezmejnega sodelovanja tako na lokalni kot regionalni in državni ravni. Pri tem igrata pomembno vlogo tudi obe narodnostni manjšini — slovenska na Madžarskem in madžarska v Sloveniji. Dodaten zagon čezmejnemu sodelovanju, predvsem na regijskem nivoju, je dala regionalna politika EU s programom INTERREG, cilj katerega je povečati ekonomsko in socialno kohezijo s spodbujanjem čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja ter tako doseči uravnotežen razvoj na območju celotne Evropske skupnosti. Rezultat procesov, ki so se sočasno odvijali na obeh straneh meje, je podoben demografski in socialni razvoj regij. Gospodarski razvoj delov območja je najbolj zaznamovala tranzicija, ki se je zaradi različnega političnega pristopa nekoliko razlikovala na obeh straneh meje. Zaradi nekaterih pomanjkljivosti med procesom tranzicije in še posebej zaradi negativnih vplivov globalne gospodarske krize konec prvega desetletja 21. stoletja je gospodarstvo območja oslabelo, kar je imelo močan vpliv tudi na socialni razvoj. Obravnavano območje je tako postavljeno pred nove izzive, med katerimi je tudi nadaljnja krepitev čezmejnega sodelovanja.
Ključne besede: tranzicija, čezmejno sodelovanje, evropski integracijski proces, obmejnost
Objavljeno v DKUM: 11.01.2011; Ogledov: 2045; Prenosov: 279
Celotno besedilo (1,44 MB) |
